Subverzivna moč črne tinte
Izginotje: Kitajski vodje, naj bodo živi ali mrtvi, ne marajo, da jim kdo vrže črnilo v obraz
Odpri galerijo
Komunistična partija se trudi s pomočjo cenzure in internetne policije nadzorovati omrežja. FOTO: Reuters
Šanghaj - Dong Yaoqiong je šla 4. julija bolj zgodaj na delo. Ne zato, ker je lahko promet v Šanghaju zgodaj zjutraj zgoščen, ampak da bi spotoma še nekaj opravila. Stala je pred poslovnim nebotičnikom, na zidu katerega je bil nalepljen velik poster s portretom partijskega in državnega vodje Xi Jinpinga. Dvignila je rdečo posodo in zlila iz nje črno tinto po obrazu trenutno najmočnejšega voditelja na svetu.
»Nasprotujem Komunistični partiji!« je dejala in dodala: »Xi Jinping, tukaj sem in čakam, da me aretiraš.« Ni dolgo čakala. Še istega dne okoli 15. ure je nekdo potrkal na njena vrata. »Skupina uniformiranih moških je pred mojim stanovanjem,« je napisala na twitterju. Kot kaže, je uporabljala VPN, saj je ta mreža na Kitajskem blokirana. »Preoblekla se bom in šla ven. Nisem storila kaznivega dejanja.«
Od tega trenutka se je za 29-letno Dong Yaoqiong izgubila vsaka sled. Šanghajska policija noče dajati informacij o njej, njen račun na twitterju pa je izbrisan. Ko je prejšnji petek njen oče s prijateljevo pomočjo poskusil na youtubu objaviti posnetek z vprašanjem, kakšen zločin je storila njegova hči, so snemanje v živo prekinili agenti v civilu. Oba so odpeljali in sta še vedno v priporu.
Dong Yaoqiong je po rodu iz pokrajine Hunan, od koder so tudi trije kitajski disidenti, ki so 23. maja 1989 vrgli črno tinto na velikanski portret vodje Mao Zedonga, obešen nad Vrati nebeškega miru. Je pri tem pomembno, da je bil tudi Mao iz Hunana? Morda. Kitajski partijski vrh je pri dejanjih neposlušnosti zlasti občutljiv na simbolna ujemanja.
Maov portret veličastnih dimenzij 6 krat 4,6 metra je bil poškodovan sredi množičnih protestov na Tiananmenu, dva tedna pred prihodom vojske v središče mesta. Trojica »hunanskih huliganov«, kakor so jih poimenovali v partijskih medijih, je bila aretirana še pred krvavo zadušitvijo prodemokratičnega gibanja. Yu Zhijian je bil obsojen na dosmrtni zapor, a so ga izpustili po 11 letih in pol. Yu Dongyue je bil obsojen na 20 let zapora in je sedel v ječi 16 let in 9 mesecev. Lu Decheng je bil obsojen na 16 let in je odslužil 8 let in 8 mesecev. Po izpustitvi je Lu emigriral v Kanado, preostala dva pa v ZDA. Yu Zhijian je lani umrl v Indianapolisu.
Med čakanjem na kazen za Dong Yaoqiong je ključno vprašanje, ali se je na Kitajskem od leta 1989 kaj spremenilo. Se lahko tragedija, kot je pokol na Tiananmenu, ponovi v 21. stoletju?
Spremenilo se je to, da so zdaj na voljo družabna omrežja. Komunistična partija se lahko še tako trudi s pomočjo cenzure in internetne policije nadzorovati omrežja, a so Kitajci vešči uporabe VPN in zato razmeroma hitro prebijejo »požarni veliki zid«. Zaradi tega so državljani bolje informirani kakor kdaj prej, kar pomeni, da lahko veliko bolje oblikujejo svoj pogled na zunanji svet. Vendar to ne pomeni, da imajo več svobode za združitev vseh informacij v neodvisno mnenje o svoji državi.
Xi Jinping vlada s trdo roko. Od začetka tega leta poteka partijska inšpekcija 29 najprestižnejših kitajskih univerz, da bi zagotovili njihovo neomajno sledenje »partijski liniji«. Založbe so morale celo črtati iz programa knjige za otroke, ki so jih cenzorji označili za »subverzivne«. Na vseh mrežah je blokiran John Oliver, ker je v oddaji Last Week Tonight porogljivo predstavil politični profil Xi Jinpinga.
Ko je ameriški profesor Christopher Balding, ki je devet let predaval na poslovni šoli HSBC na Univerzi Beida v Pekingu, pozval k bojkotu partijske cenzure, so mu ta teden sporočili, da mu ne bodo podaljšali pogodbe.
Pritisk se prenaša tudi na Hongkong, kjer je pričakovati, da bodo prepovedali Nacionalno stranko. Prepoved temelji na zakonu, ki je do zdaj služil zgolj preprečevanju organiziranega kriminala. Mala politična stranka z vsega 100 člani je zagovarjala odcepitev od Kitajske. Po dosedanjih zagotovilih za svobodo govora in zbiranja v nekdanji britanski koloniji bi moralo to biti legalno. No, zdaj ni več.
Pod vladavino Xi Jinpinga je čedalje več primerov dušenja svobode mišljenja. Medtem ko so v pripravi nove gospodarske reforme, zgodovinski preboj v informacijski industriji in veliki skok naprej v najsodobnejših tehnologijah, se postavlja vprašanje, ali je predpogoj za vse to železna pest. Ali vse to, kar vidimo na kitajskih ulicah, tržišču in raziskovalnih inštitutih, pomeni, da gre država naprej ali nazaj?
»Nasprotujem Komunistični partiji!« je dejala in dodala: »Xi Jinping, tukaj sem in čakam, da me aretiraš.« Ni dolgo čakala. Še istega dne okoli 15. ure je nekdo potrkal na njena vrata. »Skupina uniformiranih moških je pred mojim stanovanjem,« je napisala na twitterju. Kot kaže, je uporabljala VPN, saj je ta mreža na Kitajskem blokirana. »Preoblekla se bom in šla ven. Nisem storila kaznivega dejanja.«
V priporu
Od tega trenutka se je za 29-letno Dong Yaoqiong izgubila vsaka sled. Šanghajska policija noče dajati informacij o njej, njen račun na twitterju pa je izbrisan. Ko je prejšnji petek njen oče s prijateljevo pomočjo poskusil na youtubu objaviti posnetek z vprašanjem, kakšen zločin je storila njegova hči, so snemanje v živo prekinili agenti v civilu. Oba so odpeljali in sta še vedno v priporu.
Dong Yaoqiong je po rodu iz pokrajine Hunan, od koder so tudi trije kitajski disidenti, ki so 23. maja 1989 vrgli črno tinto na velikanski portret vodje Mao Zedonga, obešen nad Vrati nebeškega miru. Je pri tem pomembno, da je bil tudi Mao iz Hunana? Morda. Kitajski partijski vrh je pri dejanjih neposlušnosti zlasti občutljiv na simbolna ujemanja.
Pod vladavino Xi Jinpinga je čedalje več primerov dušenja svobode mišljenja. FOTO: Reuters
Maov portret veličastnih dimenzij 6 krat 4,6 metra je bil poškodovan sredi množičnih protestov na Tiananmenu, dva tedna pred prihodom vojske v središče mesta. Trojica »hunanskih huliganov«, kakor so jih poimenovali v partijskih medijih, je bila aretirana še pred krvavo zadušitvijo prodemokratičnega gibanja. Yu Zhijian je bil obsojen na dosmrtni zapor, a so ga izpustili po 11 letih in pol. Yu Dongyue je bil obsojen na 20 let zapora in je sedel v ječi 16 let in 9 mesecev. Lu Decheng je bil obsojen na 16 let in je odslužil 8 let in 8 mesecev. Po izpustitvi je Lu emigriral v Kanado, preostala dva pa v ZDA. Yu Zhijian je lani umrl v Indianapolisu.
Med čakanjem na kazen za Dong Yaoqiong je ključno vprašanje, ali se je na Kitajskem od leta 1989 kaj spremenilo. Se lahko tragedija, kot je pokol na Tiananmenu, ponovi v 21. stoletju?
Drugačnost družabnih omrežij
Spremenilo se je to, da so zdaj na voljo družabna omrežja. Komunistična partija se lahko še tako trudi s pomočjo cenzure in internetne policije nadzorovati omrežja, a so Kitajci vešči uporabe VPN in zato razmeroma hitro prebijejo »požarni veliki zid«. Zaradi tega so državljani bolje informirani kakor kdaj prej, kar pomeni, da lahko veliko bolje oblikujejo svoj pogled na zunanji svet. Vendar to ne pomeni, da imajo več svobode za združitev vseh informacij v neodvisno mnenje o svoji državi.
Xi Jinping vlada s trdo roko. Od začetka tega leta poteka partijska inšpekcija 29 najprestižnejših kitajskih univerz, da bi zagotovili njihovo neomajno sledenje »partijski liniji«. Založbe so morale celo črtati iz programa knjige za otroke, ki so jih cenzorji označili za »subverzivne«. Na vseh mrežah je blokiran John Oliver, ker je v oddaji Last Week Tonight porogljivo predstavil politični profil Xi Jinpinga.
Ko je ameriški profesor Christopher Balding, ki je devet let predaval na poslovni šoli HSBC na Univerzi Beida v Pekingu, pozval k bojkotu partijske cenzure, so mu ta teden sporočili, da mu ne bodo podaljšali pogodbe.
Lahko na Kitajskem govorimo o svobodi govora? FOTO: Reuters
Železna pest
Pritisk se prenaša tudi na Hongkong, kjer je pričakovati, da bodo prepovedali Nacionalno stranko. Prepoved temelji na zakonu, ki je do zdaj služil zgolj preprečevanju organiziranega kriminala. Mala politična stranka z vsega 100 člani je zagovarjala odcepitev od Kitajske. Po dosedanjih zagotovilih za svobodo govora in zbiranja v nekdanji britanski koloniji bi moralo to biti legalno. No, zdaj ni več.
Pod vladavino Xi Jinpinga je čedalje več primerov dušenja svobode mišljenja. Medtem ko so v pripravi nove gospodarske reforme, zgodovinski preboj v informacijski industriji in veliki skok naprej v najsodobnejših tehnologijah, se postavlja vprašanje, ali je predpogoj za vse to železna pest. Ali vse to, kar vidimo na kitajskih ulicah, tržišču in raziskovalnih inštitutih, pomeni, da gre država naprej ali nazaj?
