Sunita Williams o trdoživi slovenski materi in izzivih v vesolju

Na kaj pomislijo raziskovalci vesolja, ko po dolgem delovnem dnevu ležejo k počitku in skozi okno pokukajo v neskončnost? »Vidiš luči mest, bliskanje neviht ali pa samo gledaš ta naš planet,« je povedala astronavtka slovenskih korenin Sunita Williams. »Vsakdo, ki ga poznaš, vsaka žival, o kateri veš, je pod teboj in sprašuješ se, kaj se dogaja s temi ljudmi. Vse je videti tako miroljubno in mirno.«

Sunita Williams, po mamini strani slovenskih korenin, bo oktobra spet obiskala Slovenijo, so povedali organizatorji sredinega večera z astronavti 72. ekspedicije mednarodne vesoljske postaje na slovenskem veleposlaništvu v Washingtonu. Z Barryjem »Butchem« Wilmorom, Donom Pettitom in Nickom Haguom je poudarila pomen sodelovanja v vesolju, ki ne pozna nacionalnih in drugih meja.

Foto

Seveda so govorili tudi o kranjski klobasi, ki jo je slovensko-indijska trikratna obiskovalka mednarodne vesoljske postaje in dvakratna poveljnica na njej ponesla v vesolje. Ko so ji ruski kolegi med lanskim podaljšanim bivanjem na vesoljski postaji za dan žena prinesli čokolado, je ni v celoti delila z njimi, so jo izdali kolegi. Kranjska klobasa je veliko prehitro izginila, se je zasmejala. Vesoljska postaja in klobase imajo pomembne vzporednice, se je pošalil Don Pettit: ustvarjanje klobase in mednarodnega sodelovanja morda ni lepo, vsi pa uživajo v rezultatih.

Slovenske ambicije

Slovenija je morda res majhna na Zemlji, a poskuša biti velika v vesolju. Slovenski veleposlanik v ZDA Iztok Mirošič je spomnil na Hermana Potočnika Noordunga, ki je leta 1928 v Berlinu izdal knjigo Problem vožnje po vesolju – raketni motor. Delo, ki velja za eno od temeljnih del prve generacije raziskovalcev vesolja, opisuje načrt za preboj v vesolje in ureditev stalne vesoljske postaje, država Slovenija pa je pristopila k sporazumu Artemis, ki odpira možnosti za sodelovanje slovenskih podjetij in znanstvenih institucij pri naprednih vesoljskih tehnologijah in raziskavah. ZDA in sedem drugih držav so jih leta 2020 ustanovile za praktično sodelovanje pri miroljubnem raziskovanju vesolja.

Na Nasi niso bili ravno veseli, ko so zaradi SirVica izgubili stik s svojimi tam zunaj. Foto: Reuters Foto

Slovenija je članica Evropske vesoljske agencije, pri OZN sodeluje v programih miroljubnega izkoriščanja vesolja, je poudaril slovenski veleposlanik v Washingtonu. Nordijski center Planica v osrčju slovenskih Alp ni znan le po skakalnih dosežkih, ampak tudi po znanstvenih, raziskovalci preučujejo fiziologijo in medicino človeka v vesolju ter v izrednih razmerah na Zemlji. Naša država spodbuja k sodelovanju tudi svojo industrijo, je poudaril veleposlanik. Del te je že sam naredil pionirske korake. Na večeru v Washingtonu je nastopil tudi Marko Novak iz podjetja Dewesoft, katerega testno in merilno opremo redno uporablja tudi Nasina administracija za aeronavtiko in vesolje. Na sredini razpravi sta prav tako sodelovali predstavnica Nasine administracije za aeronavtiko in vesolje Robyn Gatens in Lee Echerd iz Spacexa. Razpravo je moderirala Meghan Allen iz Space Foundation.

V vesolju je vse drugače

Glavne zvezde so bili seveda astronavti. Dneve imamo natančno razdeljene na naloge, ki jih opravljamo od jutra do večera, je na vprašanje Dela pojasnila Sunita Williams, ko malo zmanjšajo svetlobo, pa vedo, da je čas za počitek – in poglede skozi kupolo v vesolje in na domači planet. »Težko si je predstavljati čemernost med čakanjem v vrsti na kavo v Starbucksu ali v prometnem zastoju. Težko si je sploh predstavljati, da so ljudje razdraženi, ko pa živimo na tako čudovitem planetu.« Ko imaš vsakih 24 ur šestnajst sončnih zahodov, so perspektive drugačne.

Spacex-ova raketa je avgusta na Mednarodno vesoljsko postajo pripeljala Nasine astronavte. Foto Steve Nesius/Reuters

»V veselju se ne uležete, še naprej samo lebdite,« je dodal Don Pettit, znan po izumih. Za svoje zadnje vesoljsko potovanje je s kolegi z univerze Rochester Institute of Technology izdelal napravo, ki omogoča veliko boljše fotografiranje mlečne ceste. Sedemdesetletni veteran vesoljskih poletov bo še naprej v skupinah, iz katerih izberejo prihodnje astronavte, Sunita Williams pa je povedala, da bo pri tem pomagala mlajšim. Med večerom je ponazorila tudi nove izzive, vključno s tistimi, ki jih bodo prinesla potovanja veliko dlje v globino vesolja. »Kako bomo družabno in psihološko podprli astronavte, ki jih bomo poslali v ekstremno osamitev ter pretrgali povezavo?«

Poseben izziv je z Butchem Wilmorom doživela tudi sama s podaljšanjem misije z desetih dni na devet mesecev, a je poudarila, da jih pripravljajo na vse. »Vse si zapomni in dobro opravi,« se je Butch Wilmore spomnil navodil iz svojih vesoljskih začetkov, Sunita Williams pa je govorila o težkih trenutkih, ko je bilo o zastoju treba povedati družini in prijateljem. »Moja mama je trdoživa,« je dejala o svoji 83-letni materi slovenskega rodu. »Rekla je samo: glej, da me boš poklicala!«