Svet skozi kukalo velesil

Kitajski tajkun Guo Wengui se že štiri leta obnaša kot posebna ­vrsta disidenta. Ustvaril si je namreč premoženje v vrednosti več milijard dolarjev s pomočjo podpore partijskega vrha v Pekingu, nato pa obrnil ploščo in razkrival podrobnosti o korupciji in kriminalu v kitajskih vladajočih krogih ter ponudil javnosti celo nekatere skrivnosti iz njihovega zasebnega življenja.

Vse, kar je govoril 49-letni Miles Kwok, kakor se predstavlja, se je tako skladalo z ideologijo ameriških desničarjev, da je njegovo tiskovno konferenco konec lanskega leta odprl nekdanji svetovalec ameriškega predsednika Steve Bannon osebno.
​Kar naenkrat so Gua oziroma Kwoka osumili vohunjenja za Peking. Wall Street Journal je v ponedeljek zapisal, da je podjetje Strategic Vision zveznemu sodišču na Manhattnu predložilo dokaze, da je dozdevni ubežnik od kitajskih oblasti pravzaprav delal za tiste, o katerih trdi, da ga preganjajo. Strategic Vision je v lastništvu žene pokojnega republikanskega senatorja Malcolma Wallopa in je v sodnem sporu s kitajskim tajkunom. Zdaj trdi, da ima dokaze o tem, da jih je Guo angažiral zaradi pridobivanja informacij o kitajskih državljanih, ki so delali za ameriške tajne službe. Domnevni azilant, je zapisano v obtožnici, ni nikoli nameraval uporabiti rezultatov preiskave podjetja Strategic Vision proti ­Komunistični partiji. »On nikoli ni bil disident, za kakršnega se je predstavljal, ampak je v resnici lovec na disidente, propagandist in agent v službi LR Kitajske ter njene Komunistične partije,« je zapisano v obtožnici.

V zgodbi je najbolj zanimiva dejanska razsežnost dvoma, ki trenutno prevladuje v kitajsko-ameriških odnosih. Spet živimo v dobi Mate Hari in Sorgeja, Dušana Popova in njegovega literarno-filmskega alter ega Jamesa Bonda. Pri tem je najbolj nevarna misel, da bi lahko bil prav vsakdo vohun za tisto stran, ki jo kritizira, in da na nobeni strani ni več integritete.


 

Epidemija paranoje

To ni nevarno le zato, ker bi lahko resnično kdorkoli vohunil, temveč tudi zato, ker je lahko osumljen vsakdo, ki izstopa s prepričanjem. Najbolj škodljiva posledica politike predsednika Donalda Trumpa je prav to​, ​da imajo velesile spet zožen pogled na svet. Tako se na pragu nove generacije interneta začenja epidemija paranoje, iz katere bi lahko nastala bodeča žica v kibernetskem prostoru. Potem 21. stoletje ne bo več takšno, kot smo pričakovali.

»Vohunski posel cveti in to bi nas moralo skrbeti«. To je naslov mnenjskega članka Billa Priestapa, nekdanjega pomočnika direktorja protiobveščevalnega oddelka FBI. Če ne bi bil objavljen v New York Timesu in ne bi bila navedena nekdanja funkcija avtorja, bi lahko pomislili, da to piše kak kitajski partijski uradnik, ki opozarja na »zunanje sovražnike« ter poziva k »nacionalni enotnosti« in veliki previdnosti pred vsem in vsakomer, ki ima dostop do interneta in vsega »vohunskega orodja«, s katerim se lahko trenutno igrajo naši otroci.

Dvom nima meja. Pred dnevi je Washington Post citiral nekdan­jega uslužbenca kitajskega internetnega velikana Huawei, ki ima dokaze, da je to podjetje na skrivaj pomagalo Severni Koreji pri vzpostavitvi komercialnega brezžičnega omrežja. Takoj se je pojavilo vprašanje, ali je Huawei, ki uporab­lja ameriško tehnologijo, s tem prekršil sankcije. A ko je češki radio skoraj hkrati odkril (spet prek nekdanjih vodilnih v Huaweiu), da je tamkajšnja podružnica te kitajske družbe »na skrivaj pridobivala osebne podatke svojih uporabnikov, uradnikov in poslovnih part­nerjev«, je bilo prepričanje, da se za vsem tem skriva kitajska država in njena partija ali celo vojska, dodatno zacementirano.

V tem času je Trump dal priznanje kitajskemu vodstvu za »razmeroma nenasilen« odziv na proteste v Hongkongu, med katerimi je bilo težje ranjenih več deset ljudi, in obljubil severnokorejskim političnim beguncem, da bo svobodo v tej državi omogočil samo konec jedrskega programa, o katerem se dogovarja z voditeljem Kim Džong Unom. Odlično! A ko gre za vohunstvo, citirajmo še malezijskega premiera Mahathirja Mohamada, ki je dejal, da bo njegova država uporabljala Huaweievo tehnologijo. »Kar naj vohunijo, kolikor hočejo, saj mi nimamo skrivnosti!«