Svet v letu 2014: Ameriške barve

Do 9. avgusta je gverilska vojna med črno in modro Ameriko prikrito potekala na straneh časopisne črne kronike. Kot pravi statistika, vsakih 28 ur umre temnopolti Američan, ki se sooči s policijo. Potem je v navidez urejenem, polikanem, navzven skoraj sterilnem Fergusonu, predmestju St. Louisa, pod streli (belega) policista Darrena Wilsona obležal (temnopolti) najstnik Michael Brown in Amerika se je znova znašla na okopih državljanskih pravic in rasne neenakosti.

Brownova smrt je razkrila globoka neskladja med prebivalci predmestja, v katerem živi 69 odstotkov temnopoltih, in policijo, ki ga nadzira, saj so bili poleti le trije od 53 policistov temnopolti, dva pa pripadnika drugih rasnih manjšin. Bela sta župan Fergusona in šef policije, belih je pet od šestih mestnih svetnikov, belih je šest članov šolskega sveta (sedmi je latino Američan). Poleg tega je gospodarska kriza predmestje zaznamovala z visoko brezposelnostjo in občutkom brezupa.

Vnetljiva mešanica je avgusta eksplodirala v silovite proteste, vandalizem in spopade s policijo, ki so pretresli Ameriko. Nenadoma so se vse brezmiselne smrti mladih temnopoltih združile v krik upora, lepa misel predsednika Baracka Obame iz časov, ko si je tlakoval pot v Belo hišo, da „ni črne Amerike in bele Amerike in latino Amerike in azijske Amerike, so le Združene države Amerike“, pa je razpadla nazaj na osnovne sestavine. Ferguson namreč ni izjema, pač pa pravilo.

Newyorčani so si vrteli telefonski posnetek julijske aretacije (tempoltega) Erica Garnerja, ki je v okrožju Staten Island prodajal cigarete brez davka, (beli) policist pa je z dušečim prijemom povzročil njegovo smrt. Amerika se je spomnila smrti neoboroženega Trayvona Martina 2012 na Floridi. Konec novembra je v Clevelandu nevrotičen (bel) policist, ki sploh ne bi smel biti v uniformi, ustrelil 12-letnega (temnopoltega) Tamira Ricea, ki se je v parku igral s pištolo igračo.

Od štetja trupel izčrpana temnopolta skupnost je nekaj dni pozneje kot zaušnico razumela odločitev sodišč v St. Louisu in New Yorku, da ne bodo sodili policistoma, krivima za smrt Browna in Garnerja, ker naj bi le opravljala svojo dolžnost. Zato so znova izbruhnili protesti, v katerih so Američani vseh barv na ulicah večinoma miroljubno zahtevali reformo delovanja policije in pravičnejše pravosodje.

Ogorčenje je premagalo celo pravilo, da se šport ne meša v politiko. Košarkaši Kobe Bryant, Derrick Rose in „kralj“ Le bron James so nosili majico z napisom „Ne morem dihati!“, zadnjimi besedami Erica Garnerja. Potem je jezni in neuravnovešeni temnopolti Newyorčan konec decembra v valu brezumja ustrelil dva policista. In državo potisnil še globlje v nevarne delitve.