Sveti oče na prizorišču trpljenja

Turneja se je včeraj začela na Tajskem, kjer, kot na Japonskem, krščanski misijonarji niso bili uspešni.

Objavljeno
21. november 2019 06.00
Posodobljeno
21. november 2019 06.00
Obisk Tajske je pomemben že zato, ker je Frančišek šele drugi papež, ki se je kdaj mudil v tej državi (Janez Pavel II. jo je obiskal leta 1984). FOTO: Reuters
Papež Frančišek je v torek zvečer, še preden se je odpravil na svoje 32. apostolsko potovanje, v videosporočilu, ki ga je poslal Japonski, pojasnil, kaj bo v srcu njegove azijske misije. »Nemoralno je uporabljati jedrsko orožje,« je dejal sveti oče. Konec tedna se bo mudil v Nagasakiju in Hirošimi, mestih, ki sta bili v zgodovini edini tarči jedrskega bombnega napada.

Papeževa azijska turneja se je včeraj začela na Tajskem, ki je – podobno kot Japonska – točka na globalnem zemljevidu, kjer krščanski misijonarji v dolgih stoletjih svojega delovanja niso bili kdove kako uspešni. V državi z 69 milijoni prebivalcev (od katerih je 95 odstotkov budistov) je katolikov zgolj 0,5 odstotka, medtem ko jih je med 126 milijoni prebivalcev Japonske samo 0,4 odstotka.

image
Sveti oče se bo sestal tudi s kraljem Mahom Vadžiralongkornom in vrhovnim budističnim patriarhom ter premierom Prajutom Čanočo. FOTO: Reuters


Portugalski dominikanci so v Siam, kakor se je imenovala Tajska, tako kot na Japonsko prišli že v drugi polovici 16. stoletja. Ker pa je delovanje vseh krščanskih misijonarjev začelo kmalu sovpadati s potmi evropskih kolonizatorjev, so začeli v nekaterih azijskih deželah prej, v drugih pa malce pozneje širjenje zahodne vere doživljati kot duhovni kolonializem. Na Japonskem so začeli že leta 1597 preganjati kristjane, ta odpor je trajal vse do leta 1870. Po drugi strani je bila Tajska dežela z največjo navzočnostjo katolikov v vsej jugovzhodni Aziji, a je nato – deloma zaradi notranjih nesoglasij, deloma pa tudi zaradi strahu pred zahodnimi pritiski – začela sredi 20. stoletja vztrajati pri verski združitvi, seveda pod plaščem budizma.

Papež Frančišek je v Bangkoku kljub temu doživel prisrčen sprejem; že ko je stopil iz letala, ga je pozdravila njegova bližnja sorodnica Ana Rosa Sivori, namestnica ravnatelja šole svete Marije v pokrajini Udon Thani, ki je od glavnega mesta oddaljena okoli 600 kilometrov. Sveti oče se bo sestal tudi s kraljem Mahom Vadžiralongkornom, o katerem bi težko rekli, da je duhovnost med njegovimi življenjskimi prioritetami, in z vrhovnim budističnim patriarhom ter premierom Prajutom Čanočo.

image
Papež Frančišek je v Bangkoku doživel prisrčen sprejem; že ko je stopil iz letala, ga je pozdravila njegova bližnja sorodnica Ana Rosa Sivori, namestnica ravnatelja šole svete Marije v pokrajini Udon Thani. FOTO: Reuters


Skriti kristjani


Obisk Tajske je pomemben že zato, ker je Frančišek šele drugi papež, ki se je kdaj mudil v tej državi (Janez Pavel II. jo je obiskal leta 1984). S prihodom svetega očeta bodo zaznamovali 350. obletnico ustanovitve apostolskega vikariata Siama, še pomembneje pa je, da bo papež med srečanji s katoliki in voditelji drugih verskih skupnosti poudaril nujnost dialoga, harmoničnega sožitja in vzajemnega spoštovanja različnih ver, kultur in entitet.

image
FOTO: Reuters


Na Japonsko prihaja kot prvi sveti oče v tej deželi po dolgih 38 letih, pri čemer ni naključje, da se bo njegovo dvodnevno bivanje v tej deželi začelo prav v Nagasakiju. Tamkajšnja katoliška skupnost, ki šteje 60.000 vernikov, je največja v državi, škof Micuaki Takami pa je ne le neposreden potomec tako imenovanih »skritih kristjanov«, ki so stoletja kljub preganjanju skrivaj varovali katoliško vero, temveč je bil v materinem trebuhu, ko so na Nagasaki odvrgli jedrsko bombo, ki je 9. avgusta 1945 usmrtila 74.000 prebivalcev tega mesta. Med žrtvami so bili tudi dva duhovnika in 24 vernikov v katedrali, ki je bila med napadom do tal porušena.

image
Papež Frančišek je v Bangkoku včeraj doživel prisrčen sprejem.
FOTO: AFP


Najpomembnejše sporočilo papeža Frančiška iz Nagasakija in Hirošime, mesta, v katerem je zaradi jedrskega bombnega napada umrlo 140.000 ljudi, se bo nanašalo na »nemoralnost« jedrskega orožja, in to tako njegove uporabe kot posedovanja. To bo močan politični trenutek protijedrske diplomacije svetega očeta, ki se bo srečal tudi s cesarjem Naruhitom in premierom Šinzem Abejem. Japonska tudi sama – kljub žrtvam omenjenih dveh mest – noče podpisati sporazuma o popolni prepovedi jedrskega orožja in zagovorniki mirovne politike v tej deželi bodo z veseljem pričakali papeževa sporočila, in to neodvisno od tega, kateri veri pripadajo.

image
FOTO: Reuters