Nataša Pirc Musar opozarja: RTV-prispevek varuje neodvisnost

V Sloveniji so ob današnjem svetovnem dnevu svobode medijev, 3. maju, glasna opozorila, da je demokracija brez kakovostnega in svobodnega novinarstva ogrožena. Resnih novinarskih prispevkov ni mogoče zamenjati z družbenimi omrežji in zapisi, generiranimi s pomočjo umetne inteligence, opozarja Društvo novinarjev Slovenije.

Represija nad kritično mislijo je postala globalni vzorec

Slovenija se je na letošnji lestvici svobode medijev mednarodne organizacije Novinarji brez meja med 180 državami uvrstila na 36. mesto. V primerjavi z lani je izgubila dobro točko, a zaradi napredovanja drugih držav tri mesta. Med državami članicami EU pa je ohranila 18. mesto.

Novinarji brez meja ugotavljajo, da so zadnje spremembe na področju medijev, vključno s prenosom evropskega akta o svobodi medijev v slovensko zakonodajo, povečale sredstva za javno Radiotelevizijo Slovenija. Po drugi strani pa učinki zakona o preprečevanju t. i. strateških tožb (SLAPP) še niso vidni. Vsi ti ukrepi so sicer prispevali k temu, da je Slovenija lani na lestvici pridobila kar devet mest, so spomnili.

FOTO: Voranc Vogel

Letošnji svetovni dan pri nas mineva v znamenju uresničevanja novega zakona o medijih, ki ga je DZ sprejel septembra. Določbe o oceni koncentracij na medijskem trgu so se začele uporabljati 1. maja. Prepovedujejo medijske koncentracije, ki pomembno zmanjšujejo medijsko pluralnost ali uredniško avtonomijo.

Evropska komisija je pred svetovnim dnevom ponovila neomajno podporo svobodi medijem. Svobodni mediji so temelj demokracije, novinarji pa morajo imeti možnost opravljati svoje delo brez strahu ali vmešavanja, so sporočili v Bruslju.

Guterres: V vojni je prva žrtev resnica

V Združenih narodih (ZN) medtem svarijo pred posledicami ogroženega novinarstva. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je zapisal, da ljudje sicer pravijo, da je v vojni prva žrtev resnica. A preveč pogosto so prve žrtve novinarji, ki tvegajo svoje življenje za poročanje o tej resnici. To se po njegovem opozorilu ne dogaja le v vojni, ampak povsod, kjer se oblast boji preglednosti. Kjer je novinarstvo ogroženo, je krize veliko težje preprečiti ali odpraviti, je poudaril. Svoboda je po njegovem opozorilu odvisna od svobode medijev. Brez nje ni človekovih pravic, ni trajnostnega razvoja - in ni miru, je opomnil.

FOTO: Jure Eržen

Društvo novinarjev izpostavlja pomen kakovostnega novinarstva

Društvo novinarjev Slovenije ob današnjem svetovnem dnevu svobode medijev opozarja na zahtevne razmere v novinarstvu, ko so grožnje z odpovedjo vse pogostejše in pritiski vsakokratne oblasti vse večji. Kljub temu pa so prepričani, da je vredno vztrajati in s kakovostnim delom pokazati, da je dobro novinarstvo zelo pomembno za razvoj demokracije.

Visokoleteče napovedi prenove medijske politike in zakonodaje niso izpolnile pričakovanj niti prinesle dejanskih sprememb pogojev dela v uredništvih, je opozorila članica upravnega odbora društva Anja Intihar, Delova novinarka, ki je pripravila prispevek ob svetovnem dnevu v imenu društva. Oblast ima po njenih besedah precej raje finančna izsiljevanja in revna uredništva.

Kot je opozorila, je bitk, ki jih je treba biti na dnevni ravni, vedno več in vedno redkeje novinarji in mediji iz njih izidejo kot zmagovalci. V času, ko enega od najbolj pomembnih položajev v državi prevzame politik, ki se zavzema za odpravo obveznega rtv-prispevka in ki pljuva po novinarjih oziroma medijih, sluti, da bo v prihodnosti bitk še veliko.

FOTO: Leon Vidic

Anja Intihar: Novinarji smo zmotljivi, prav bi bilo, da bi to večkrat priznali

Odgovor na vprašanje, ali je vredno vztrajati, je po njenem mnenju odločen da. Ogromno lahko k zaupanju v medije prispevajo novinarji sami z odgovornim, profesionalnim poročanjem in z večkratnim preverjanjem informacij, je prepričana. Takšno delo je po njenem opažanju v času, ko kakovost in profesionalnost izpodrinjajo hitrost, gonja za kliki in grožnje z odpuščanji, sicer vedno večji izziv.

Po njenem mnenju se je treba vprašati, kdo se bo uprl pritiskom po pretirani rabi umetne inteligence, če ne prav novinarji. Prav tako bodo lahko le kolegice novinarke preprečile nadlegovanje delavk v medijih s svojim nasprotovanjem takšnemu ravnanju. Opozorila je, da bi bilo treba vsakič jasno obsoditi prirejene fotografije vidnih političark, objavljenih na družbenih omrežjih za namen diskreditacije in ponižanja. Prav tako bi bilo treba nemudoma obsoditi tiste, ki iz novinarstva preidejo v politiko in potem nazaj v novinarstvo, je prepričana.

»Novinarji smo zmotljivi in prav bi bilo, da bi si to večkrat priznali,« je pozvala. Hkrati je izpostavila, da se nam ne piše dobro brez profesionalnih in kakovostnih novinark in novinarjev in brez lokalnih medijev.

Kdor želi živeti v družbi, ki ji je mar za to, kako delujejo institucije in kdo krši pravila in zakone, ne more shajati brez dobrega televizijskega, radijskega, časopisnega in spletnega novinarstva, je poudarila. »Če bomo kot družba dopustili, da bodo resne novinarske prispevke zamenjala družbena omrežja in zapisi, generirani s pomočjo umetne inteligence, bomo lahko slovenski demokraciji le še prižgali svečo na njen prerani grob,« je sklenila Intihar.