Tadić v Srebrenico - plus ali minus?

Beograd - Tri tedne pred deseto obletnico pokola v Srebrenici so srbski politiki pozdravili odločitev srbskega predsednika Borisa Tadića, da se udeleži slovesnosti in se sreča s sorodniki žrtev. Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Paddy Ashdown je menil, da je prisotnost srbskega predsednika na slovesnostih ob obletnici zelo pomembna. “Pomembno je, da Tadić pride v Srebrenico in pokaže željo, da želi biti prisoten,” je za časnik Nezavisne novine izjavil Ashdown. “Predsednik Srbije je odgovoril na poziv svojega kolega Sulejmana Tihića, zato sem prepričan, do bodo oblasti v BiH storile vse, kar je treba, ko na obisk prihaja tako visoki politik, kot je Tadić,” je menil Ashdown. Po njegovem bo Tadićev obisk priložnost, s katero bo “pokazal priznavanje zločinov, ki so se zgodili, hkrati pa izkazal spoštovanje do BiH kot dežele, ki zna živeti s preteklostjo”.

Proti Tadićevi prisotnosti na slovesnosti 11. julija pa je že v nedeljo protestiralo združenje “Matere Srebrenice in Podrinja”. “Obisk Tadića je domišljena provokacija za tiste, ki bodo 11. julija pokopali svoje najdražje, za tiste, ki so svoje sorodnike že pokopali ter za tiste, ki še po desetih letih ne vedno, kaj se je zgodilo z njihovimi ljubljenimi,” so zapisale članice združenja.

Tadiću bodo zagotovili varnost

Predsednik občine Srebrenica Abdurahman Malkić je zagotovil, da bodo Tadiću 11. julija zagotovili popolno varnost, čeprav je združenje Mater Srebrenice in Podrinja trdilo, da je to nemogoče. Po mnenju Malkića gre le za prazne grožnje. “Vsi prisotni na komemoraciji bodo varni. Slovesnost bo potekala pod nadzorom 1500 policistov Republike srbske in federacije BiH, pripadniki raznih agencij in mejne policije,” je dejal Malkić.

Tudi po njegovem prihod Tadića pomeni, da srbski predsednik priznava zločin, storjenim nad bosanskim narodom v Srebrenici, hkrati pa pomeni distanciranje od režima nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića.

Terzić: BiH še pred desetimi leti temna stran Evrope

Predsednik ministrskega sveta BiH Adnan Terzić je na poletnem zasedanju Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PS SE), ki poteka v Strasbourgu, dejal, da bo 10. obletnica pokola v Srebrenici priložnost za Evropo in svet, da sporočita, da ne sme nikoli več priti do zločinov proti človečnosti. Pri tem je Terzić še dejal, da je BiH dosegla znaten napredek pri vzpostavljanju evropskih standardov, še prav posebej v zadnjih treh letih, odkar je članica SE; še pred desetimi leti pa je bila "temna stran Evrope".

"Dve mesti simbolizirata, kar se je zgodilo leta 1995 - Srebrenica in Dayton," je dejal Terzić. "Več kot 8000 ubitih moških in otrok v Srebrenici je strašna resnica, ki se je zgodila 50 let po osvoboditvi Auschwitza", Daytonski mirovni sporazum pa je končal vojno v BiH, kljub temu, da ga najpogosteje omenjajo "v kontekstu kompromisa in nefunkcionalne rešitve", je še menil Terzić.

Poudaril je, da je BiH od Daytona napredoval proti Bruslju in pri tem pozval evropske države, naj nadaljujejo širitev Evropske unije, kljub krizi, ki je zajela povezavo. Članstvo v EU je glavni cilj njegove države, je še dejal.

S podpisom mirovnega sporazuma v Daytonu v ameriški zvezni državi Ohio so se končalo štiri leta vojne v BiH (1992-1995). Z njim se je BiH razdelila na dve entiteti, Republiko srbsko in Federacijo BiH, v kateri so Bošnjaki in bosanski Hrvati. Vsaka entiteta ima lastne institucije in policijo, na zvezni ravni pa sta povezani s skupno vlado.