Tajani: Mussolini? Do začetka vojne je delal pozitivne stvari
Dokler ni sledil Hitlerju in napovedal vojne proti vsemu svetu, je bil dober državnik, je predsednik evropskega parlamenta povedal za italijanski Radio24.
Odpri galerijo
Italijanski tisk je izjave Antonia Tajanija doživel kot hvalnico Mussoliniju. FOTO: François Lenoir/Reuters
Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani, ki je pred dobrim mesecem zaostril odnose Italije s Slovenijo in Hrvaško, ko je na Bazovici ob italijanskem dnevu spomina na žrtve fojb in eksodusa govoril o italijanski Istri in Dalmaciji, za domače politične razmere relativizira tudi fašistično dediščino Benita Mussolinija. O njegovem včerajšnjem nastopu na Radiu24, v katerem je govoril o nekdanjem duceju in času fašizma, poročajo številni italijanski mediji, tudi tržaški Primorski dnevnik, novica pa se je razširila tudi onkraj italijanskih meja.
Za Radio24, sicer radijsko postajo italijanske medijske hiše Il Sole 24 ore, je izjavil, da je bil Mussolini, dokler ni sledil Hitlerju, dokler se ni zavzemal za rasne zakone in dokler ni napovedal vojne vsemu svetu, dober državnik, s čimer si je prislužil oster odziv.
Očitajo mu revidiranje fašizma. Kakor da Mussolinijevo zavzemanje za vojno in rasne zakone ni bilo v jedru njegove politike in ideologije, pač pa od njega neodvisno. Le sledil je Hitlerju.
Antonio Tajani: »Iskreno obžalujem in se opravičujem«
»Zgodovinski revizionizem je dosegel svoj vrhunec«
Slovenski in hrvaški poslanci EPP enotno proti Tajaniju
Senatorka Tatjana Rojc: »Bazovica nas definira kot ljudi«
Tajani, sodeč po svoji izjavi, še danes ceni predvsem, kar je Mussolini naredil za infrastrukturo Italije. S cestami, mostovi, športnimi objekti, z obnovo industrije. »Ne strinjam se z njegovimi rasnimi zakoni, napoved vojne je bila samomor,« je med drugim povedal, ko ga je voditelj oddaje vprašal, ali bi bilo kaj od fašizma in Mussolinija treba ohraniti za današnji čas, pa je odvrnil: »Gotovo, da. Gotovo ni bil šampion demokracije, a nekatere stvari so bile narejene, vedno je treba govoriti resnico.«
»Ne smemo biti pristranski v sodbah. Njegove vlade ne ocenjujem pozitivno, a nekatere stvari so bile narejene,« je poudaril nedavni prejemnik poročila mešane slovensko-italijanske zgodovinske komisije o slovensko-italijanskih odnosih v letih 1880–1956, ki mu ga je izročil Borut Pahor. Obljubil je, da ga bo tudi preučil, je tedaj poročal tisk.
Zdajšnji italijanski tisk je njegove izjave doživel kot hvalnico Mussoliniju. Kritike se vrstijo, ne le iz Italije. »Tajanijeve trditve o Mussoliniju so neverjetne. Kako je mogoče, da predsednik evropskega parlamenta ne zna prepoznati narave fašizma? Potrebujemo zelo hitro pojasnilo,« je Tajanija kmalu po izjavah kritiziral Udo Bullmann, član nemških socialnih demokratov SPD in v evropskem parlamentu vodja zavezništva socialistov in demokratov.
A je bil tedaj Tajani že drugje. Dve uri po nastopu za radio se je odpravil na srečanje z dvema italijanskima politikoma s skrajne desnice: z vodjem Lige in notranjim ministrom Matteom Salvinijem, ki se je sicer včeraj trudil »utrjevati« italijansko-francoske odnose z zahtevo, da se mora Mona Lisa vrniti iz Louvra v Italijo (kasneje je zainteresiranim obrazložil, da ni mislil resno), in Giorgio Meloni, vodilno sestro Bratov Italije.
Za Radio24, sicer radijsko postajo italijanske medijske hiše Il Sole 24 ore, je izjavil, da je bil Mussolini, dokler ni sledil Hitlerju, dokler se ni zavzemal za rasne zakone in dokler ni napovedal vojne vsemu svetu, dober državnik, s čimer si je prislužil oster odziv.
Očitajo mu revidiranje fašizma. Kakor da Mussolinijevo zavzemanje za vojno in rasne zakone ni bilo v jedru njegove politike in ideologije, pač pa od njega neodvisno. Le sledil je Hitlerju.
Preberite še:
Antonio Tajani: »Iskreno obžalujem in se opravičujem«
»Zgodovinski revizionizem je dosegel svoj vrhunec«
Slovenski in hrvaški poslanci EPP enotno proti Tajaniju
Senatorka Tatjana Rojc: »Bazovica nas definira kot ljudi«
»Gotovo ni bil šampion demokracije, a nekatere stvari so bile narejene«
Tajani, sodeč po svoji izjavi, še danes ceni predvsem, kar je Mussolini naredil za infrastrukturo Italije. S cestami, mostovi, športnimi objekti, z obnovo industrije. »Ne strinjam se z njegovimi rasnimi zakoni, napoved vojne je bila samomor,« je med drugim povedal, ko ga je voditelj oddaje vprašal, ali bi bilo kaj od fašizma in Mussolinija treba ohraniti za današnji čas, pa je odvrnil: »Gotovo, da. Gotovo ni bil šampion demokracije, a nekatere stvari so bile narejene, vedno je treba govoriti resnico.«
»Ne smemo biti pristranski v sodbah. Njegove vlade ne ocenjujem pozitivno, a nekatere stvari so bile narejene,« je poudaril nedavni prejemnik poročila mešane slovensko-italijanske zgodovinske komisije o slovensko-italijanskih odnosih v letih 1880–1956, ki mu ga je izročil Borut Pahor. Obljubil je, da ga bo tudi preučil, je tedaj poročal tisk.
Kritike se vrstijo, ne le iz Italije
Zdajšnji italijanski tisk je njegove izjave doživel kot hvalnico Mussoliniju. Kritike se vrstijo, ne le iz Italije. »Tajanijeve trditve o Mussoliniju so neverjetne. Kako je mogoče, da predsednik evropskega parlamenta ne zna prepoznati narave fašizma? Potrebujemo zelo hitro pojasnilo,« je Tajanija kmalu po izjavah kritiziral Udo Bullmann, član nemških socialnih demokratov SPD in v evropskem parlamentu vodja zavezništva socialistov in demokratov.
A je bil tedaj Tajani že drugje. Dve uri po nastopu za radio se je odpravil na srečanje z dvema italijanskima politikoma s skrajne desnice: z vodjem Lige in notranjim ministrom Matteom Salvinijem, ki se je sicer včeraj trudil »utrjevati« italijansko-francoske odnose z zahtevo, da se mora Mona Lisa vrniti iz Louvra v Italijo (kasneje je zainteresiranim obrazložil, da ni mislil resno), in Giorgio Meloni, vodilno sestro Bratov Italije.
