Temnopolti Američani zahtevajo: spravite svoja kolena z naših vratov!

New York – »Spravite svoja kolena z naših vratov!« je na žalni slovesnosti za žrtvijo policijskega nasilja Georgeem Floydom v Minneapolisu od belopoltih Američanov zahteval častiti Al Sharpton. Floydova zgodba je po njegovem že stoletja zgodba temnopoltega ljudstva, vzrok, da nikoli niso mogli biti to, kar so si želeli in sanjali, pa so »vaša kolena na naših vratovih«.

Po besedah baptističnega pastorja in borca za državljanske in človekove pravice so afriški Američani pametnejši od premalo financiranih šol, v katere jih pošiljajo, lahko bi vodili korporacije, namesto da jih nadlegujejo na ulicah, lahko bi bili ustvarjalni kot kdorkoli, »pa imamo vaša kolena na vratovih. Čas je, da v Georgeevem imenu vstanemo in spravimo vaša kolena s svojih vratov!« Prijatelji in znanci so se spomnili 46-letnega »prijaznega velikana s talentom za sklepanje prijateljstev«, Sharpton pa je napovedal nadaljevanje marširanja in boja. Pred torkovim pogrebom bodo žalne slovesnosti tudi v Raefordu v Severni Karolini in v teksaškem Houstonu.



Demokratski predsedniški kandidat Joe Biden že kliče k reformam policijskega delovanja, med njimi tudi k prepovedi zadrževanja aretiranih na način, zaradi katerega je George Floyd po zaključnih ugotovitvah obdukcije doživel srčni zastoj. Republikanci odgovarjajo, da je demokratski Minneapolis eno redkih policijskih območij, ki je to doslej še dovoljevalo, spori o ukrepih proti policijskemu nasilju pa so se že zaostrili tudi v kongresu. Medtem je obdukcija pokazala, da je pokojni pred kratkim prebolel covid-19, pa tudi sledove mamil, kot so fentanil in metamfetamin v njegovem telesu. Prodajalec trgovine v Minneapolisu je policiste poklical tudi zato, ker se mu je zdelo, da je Floyd pod vplivom alkohola.  

Tudi Floyd nikoli ni uresničil svojih sposobnosti in želja, nekdanji srednješolski košarkarski as je bil večkrat v navzkrižju z zakonom zaradi mamil, zaradi oboroženega ropa pa je v Teksasu prestal petletno zaporno kazen. V Minnesoti je že pred leti hotel začeti na novo, a je zdaj z življenjem plačal nakup cigaret z domnevno ponarejenim bankovcem za dvajset dolarjev. V Georgii sta se v četrtek na sodišču prvič pojavila belopolta oče in sin Travis in Gregory McMichael, ki sta februarja ustrelila temnopoltega Ahmauda Arberyja zaradi še manjšega prekrška – nekajminutnega zadrževanja v sosedovi nedokončani hiši. 



Amerika bo morala še naprej izpraševati svoj odnos do temnopolte manjšine. Vsaj Floydovi šestletni hčerki, ki z materjo živi v Houstonu, pa ne bo treba skrbeti za šolanje. Raperski zvezdnik Kanye West​ je ponudil plačilo njene šolnine, pri plačevanju odvetniških stroškov pa pomaga tudi družinam Ahmauda Arberyja in še ene žrtve policijskega nasilja Breonne Taylor. Njegova žena Kim Kardashian se aktivno zavzema za temnopolte zapornike, ki po zakonodaji iz devetdesetih let prejšnjega stoletja nesorazmerno dolgo sedijo v zaporu.

Kim in Kanye sta v preteklosti sodelovala tudi z republikanskim predsednikom Donaldom Trumpom, ki med naštevanjem svojih ukrepov za pomoč temnopoltim, kot sta reforma kazenske zakonodaje in ustvarjanje novih delovnih mest, pred zdravstveno krizo priznava pravico do mirnih protestov, a tudi obsoja »anarhiste Antifa«. Ti po njegovem prepričanju te zlorabljajo za svoje cilje in Trump še bolj kot za Georgea Floyda poudarja žalostno usodo upokojenega temnopoltega policista Davida Dorna, ki so ga med varovanjem prijateljeve trgovine v St. Louisu ubili plenilci trgovin.

V New Yorku je zaradi kaosa vse več zahtev za razrešitev demokratskega župana Billa de Blasia, guverner zvezne države z istim imenom Andrew Cuomo pa protestnike opozarja, naj domnevajo, da so okuženi z novim koronavirusom, in naj se gredo testirat. V New Yorku so s strelnim orožjem napadli tudi več policistov, napada z nožem na enega od njih pa je osumljen dvajsetletni muslimanski priseljenec iz Bosne.



Predsednik Trump se je proti kaosu želel bojevati z aktivno vojsko, a je pri tem naletel na močno nasprotovanje svojih vojaških voditeljev. Ti so vojake opozorili na ustavno pravico vseh Američanov do svobodnega zbiranja, potem ko je predsednik iz predala že povlekel zakonodajo iz začetka devetnajstega stoletja, ki omogoča zvezno posredovanje v ameriških državah. Med rasnimi nemiri v Los Angelesu 1992 je s pomočjo te zakonodaje že ukrepal predsednik George H. W. Bush in tudi nekateri pred njim, v Trumpovih ZDA pa temu mnogi nasprotujejo.

Republikanskega predsednika je ostro napadel prejšnji obrambni minister general James Mattis, ki verjame, da lahko ZDA le brez njega premagajo razdelitve in izkoristijo moč svoje civilne družbe. Nekdanji poveljnik ameriških sil v Afganistanu general John Allen je šel še dlje, boji se, da so ZDA prvega junija začele drseti v »neliberalizem« in k začetku konca ameriške demokracije. S tem je napadel sporni Trumpov sprehod iz Bele hiše do bližnje cerkve, kjer se je fotografiral z Biblijo v roki.

To dejanje je ostro obsodil tudi govorec na žalni slovesnosti za Georgeem Floydom Al Sharpton. »Ne moremo Biblije uporabljati za kuliso in vsem tistim, ki si ne prizadevate le za pravico, ta družina ne bo dovolila za kuliso zlorabljati tudi Georgea.« Trump je v odgovor tvitnil, da v Ameriki ne bo nihče požigal cerkva, saj je bila cerkev, proti kateri se je čez park Lafayette pred Belo hišo odpravil s Svetim pismom v roki, poškodovana med nasilnimi protesti.