»Težko je izreči srečno novo leto, ker ljudje iz Hongkonga niso srečni«
Od začetka protestov so oblasti aretirale okoli 6.500 ljudi, skoraj tretjina jih je mlajših od 20 let. Redno je slišati tudi pozive k neodvisnosti Hongkonga.
Odpri galerijo
Shod je po večini potekal mirno, ponekod pa se je sprevrgel v kaos, ko je policija protestnike skušala razgnati s solzivcem. FOTO: Lucy Nicholson/Reuters
V Hongkongu se je leto 2020 začelo z novimi protesti. Mesto je tudi danes preplavilo več deset tisoč protestnikov, ki so s prodemokratičnim shodom pozdravili vstop v novo desetletje. Shod je po večini potekal mirno, ponekod pa se je sprevrgel v kaos, ko je policija protestnike skušala razgnati s solzivcem.
V množici, na katero je policija izstrelila solzivec, so bile tudi družine. Nekateri od protestnikov so se na to odzvali z metanjem molotovk. Udeleženci shoda so nosili transparente z glavnimi zahtevami gibanja, med katerimi so neodvisna preiskava policijskega nasilja nad njimi, pomilostitev aretiranih ter svobodne volitve.
Policija je zaradi izgredov zahtevala, da se shod konča prej, kot je bilo načrtovano. Po koncu protestov je sporočila, da je aretirala »približno 400« ljudi, in sicer zaradi vandalizma in različnih kaznivih dejanj, kot so »nezakonito zbiranje in posedovanjem orožja«, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Žalostno je, da moramo naše zahteve prenesti tudi v leto 2020,« je dejal predstavnik Državljanske fronte za človekove pravice, ki organizira proteste, Jimmi Sham. »V prihodnje pričakujemo še več represije. Aktivno se moramo pripraviti za boj,« je dejal množici pred začetkom popoldanskega shoda. »Težko je izreči srečno novo leto, ker ljudje iz Hongkonga niso srečni,« je komentiral eden od udeležencev, ki se je shoda udeležil s svojim dveletnim sinom, mamo in nečakinjo.
Več tisoč protestnikov je v torek na ulicah Hongkonga oblikovalo večkilometrsko človeško verigo, s katero so pozivali k nadaljevanju boja za demokracijo tudi v letu 2020.
V protestih, ki potekajo od julija lani, je redno slišati tudi pozive k neodvisnosti Hongkonga. V skladu z dogovorom iz leta 1984, po katerem je Velika Britanija leta 1997 Kitajski vrnila Hongkong, tamkajšnji prebivalci po načelu ena država, dva sistema, uživajo delno avtonomijo ter obsežne pravice in svoboščine, ki jih prebivalci kitajske celine ne poznajo.
Od začetka protestov so oblasti aretirale okoli 6.500 ljudi, skoraj tretjina jih je mlajših od 20 let. Voditeljica Hongkonga Carrie Lam je v novoletnem nagovoru v torek prebivalce Hongkonga pozvala k novemu začetku. V Hongkongu so sicer letos prvič v zadnjih desetih letih ostali brez ognjemeta nad slovitim Viktorijinim zalivom. Odpovedali so ga iz varnostnih razlogov.
V množici, na katero je policija izstrelila solzivec, so bile tudi družine. Nekateri od protestnikov so se na to odzvali z metanjem molotovk. Udeleženci shoda so nosili transparente z glavnimi zahtevami gibanja, med katerimi so neodvisna preiskava policijskega nasilja nad njimi, pomilostitev aretiranih ter svobodne volitve.
Policija je zaradi izgredov zahtevala, da se shod konča prej, kot je bilo načrtovano. Po koncu protestov je sporočila, da je aretirala »približno 400« ljudi, in sicer zaradi vandalizma in različnih kaznivih dejanj, kot so »nezakonito zbiranje in posedovanjem orožja«, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Dolg seznam pridržanih protestnikov
»Žalostno je, da moramo naše zahteve prenesti tudi v leto 2020,« je dejal predstavnik Državljanske fronte za človekove pravice, ki organizira proteste, Jimmi Sham. »V prihodnje pričakujemo še več represije. Aktivno se moramo pripraviti za boj,« je dejal množici pred začetkom popoldanskega shoda. »Težko je izreči srečno novo leto, ker ljudje iz Hongkonga niso srečni,« je komentiral eden od udeležencev, ki se je shoda udeležil s svojim dveletnim sinom, mamo in nečakinjo.
Od začetka protestov so oblasti aretirale okoli 6.500 ljudi. FOTO: Navesh Chitrakar/Reuters
Več tisoč protestnikov je v torek na ulicah Hongkonga oblikovalo večkilometrsko človeško verigo, s katero so pozivali k nadaljevanju boja za demokracijo tudi v letu 2020.
V protestih, ki potekajo od julija lani, je redno slišati tudi pozive k neodvisnosti Hongkonga. V skladu z dogovorom iz leta 1984, po katerem je Velika Britanija leta 1997 Kitajski vrnila Hongkong, tamkajšnji prebivalci po načelu ena država, dva sistema, uživajo delno avtonomijo ter obsežne pravice in svoboščine, ki jih prebivalci kitajske celine ne poznajo.
Od začetka protestov so oblasti aretirale okoli 6.500 ljudi, skoraj tretjina jih je mlajših od 20 let. Voditeljica Hongkonga Carrie Lam je v novoletnem nagovoru v torek prebivalce Hongkonga pozvala k novemu začetku. V Hongkongu so sicer letos prvič v zadnjih desetih letih ostali brez ognjemeta nad slovitim Viktorijinim zalivom. Odpovedali so ga iz varnostnih razlogov.
