Tovarišija iz EPP kuje strategijo v Baskiji
Vrh evropske politike glede prihodnjih vodilnih položajev še tava v temi.
Odpri galerijo
Večerja šestih premierov, ki delujejo kot koordinatiorji EPP, liberalcev in socialistov, ni privedla do opaznih premikov v reševanju zapletnih kadrovskih vprašanj v EU. FOTO: Kabinet predsednika belgijskega premiera
San Sebastián – Analiza volitev, bitka za vodilne položaje v EU in strategija za prihodnje obdobje so glavne teme tridnevnega posveta najvplivnejše politične družine – Evropske ljudske stranke (EPP).
V kongresnem centru Kursaal ob plaži v baskovskem mestu so se na tridnevnem posvetu zbrali številni evropski poslanci in drugi vplivneži iz vrst EPP. Ponovno izvoljeni vodja njihove skupine v evropskem parlamentu in vodilni kandidat EPP za predsednika evropske komisije Manfred Weber je sredi težke kadrovske bitke z nepredvidljivim razpletom. Hrvaški premier Andrej Plenković bo lahko danes, v glavnem delu posvetovanja, strankarske kolege obvestil, kako so potekali prvi pogovori s predstavniki iz drugih dveh družin.
Znano je, da v petkovih pogovorih Plenkovića in latvijskega premiera Artursa Krišjānisa Kariņša (tudi EPP) s Špancem Pedrom Sánchezom in Portugalcem Antóniem Costo kot predstavnikoma socialistov ter Belgijcem Charlesom Michelom in Nizozemcem Markom Ruttejem iz liberalnega tabora ni bilo opaznih premikov. Če želijo uresničiti cilj, po katerem bi na vrhu EU prihodnji teden predlagali sveženj imen za vodilne funkcije, časa ni več veliko. Glede Webra so iz krogov njegovih političnih tekmecev že večkrat prišla sporočila, da je njegova kandidatura za naslednika Jean-Clauda Junckerja bolj ali manj »odpisana«.
Pogovori potekajo tako med voditelji članic kot tudi med skupinami v evropskem parlamentu, kjer se predstavniki EPP usklajujejo s socialisti, liberalci in zelenimi. To so štiri skupine s statusom proevropskih sil, ki naj bi tako ali drugače sodelovale v petletnem mandatu. V Ženevi sta se na konferenci mednarodne organizacije za delo srečala glavna akterja francoski predsednik Emmanuel Macron in nemška kanclerka Angela Merkel. V Elizejski palači odločno nasprotujejo Webru kot prihodnjemu predsedniku evropske komisije, Merklova glede tega sledi liniji EPP.
V ozadju deluje predsednik evropskega sveta Donald Tusk. Prihaja iz EPP, a mora doseči čim širše soglasje voditeljev članic iz različnih skupin. Ti s kvalificirano večno evropskemu parlamentu predlagajo kandidata za predsednika evropske komisije. V EPP, kjer je Weber dobil močno podporo tako v kongresu pred volitvami v Helsinkih kot tudi po volitvah, vztrajajo, da imajo kot volilni zmagovalci le enega kandidata, Webra. So najmočnejša skupina s skoraj četrtino poslancev (179 od 751). So tradicionalno enotnejši in bolj povezani kot socialisti in liberalci.
Ena od njihovih taktičnih prednosti je, da brez njih ne more biti sestavljena nobena koalicija proevropskih sil. Bitka ima še druge dimenzije, saj vse zmerne sile parlamentu, razen liberalcev, podpirajo sistem vodilnih kandidatov za predsednika evropske komisije. Z njim – prvič je bil uporabljen pred petimi leti, ko je bil izbran Juncker – voditelji članic manj vplivajo na izbiro. Po teorijah iz različnih krogov bi iz bitke dveh največjih, Webra in socialista Fransa Timmermansa, kot zmagovalka izšla danska liberalka in komisarka za konkurenco Margrethe Vestager.
Reševanje kadrovskih vprašanj je bilo do zdaj predvideno kot sveženj. Poleg naslednikov Tuska in Junckerja morajo biti izbrani še predsednik ECB, zunanjepolitični predstavnik EU in prvi človek evropskega parlamenta. V senci kadrovskih je tudi strateška agenda za prihodnji petletni institucionalni cikel, ki bo potrjena na vrhu EU. Predvideva večne teme, kot so večji vpliv EU v svetu, trajnostna rast, poglabljanje. Posebno poudarjeno naj bi bilo varovanje zunanje meje, odločnejša trgovinska politika in naložbe v evropsko obrambo.
V kongresnem centru Kursaal ob plaži v baskovskem mestu so se na tridnevnem posvetu zbrali številni evropski poslanci in drugi vplivneži iz vrst EPP. Ponovno izvoljeni vodja njihove skupine v evropskem parlamentu in vodilni kandidat EPP za predsednika evropske komisije Manfred Weber je sredi težke kadrovske bitke z nepredvidljivim razpletom. Hrvaški premier Andrej Plenković bo lahko danes, v glavnem delu posvetovanja, strankarske kolege obvestil, kako so potekali prvi pogovori s predstavniki iz drugih dveh družin.
Res odpisani Weber?
Znano je, da v petkovih pogovorih Plenkovića in latvijskega premiera Artursa Krišjānisa Kariņša (tudi EPP) s Špancem Pedrom Sánchezom in Portugalcem Antóniem Costo kot predstavnikoma socialistov ter Belgijcem Charlesom Michelom in Nizozemcem Markom Ruttejem iz liberalnega tabora ni bilo opaznih premikov. Če želijo uresničiti cilj, po katerem bi na vrhu EU prihodnji teden predlagali sveženj imen za vodilne funkcije, časa ni več veliko. Glede Webra so iz krogov njegovih političnih tekmecev že večkrat prišla sporočila, da je njegova kandidatura za naslednika Jean-Clauda Junckerja bolj ali manj »odpisana«.
Pogovori potekajo tako med voditelji članic kot tudi med skupinami v evropskem parlamentu, kjer se predstavniki EPP usklajujejo s socialisti, liberalci in zelenimi. To so štiri skupine s statusom proevropskih sil, ki naj bi tako ali drugače sodelovale v petletnem mandatu. V Ženevi sta se na konferenci mednarodne organizacije za delo srečala glavna akterja francoski predsednik Emmanuel Macron in nemška kanclerka Angela Merkel. V Elizejski palači odločno nasprotujejo Webru kot prihodnjemu predsedniku evropske komisije, Merklova glede tega sledi liniji EPP.
Kandidati za evropskega komisarja: Manfred Weber (EPP), Frans Timmermans (S&D), Margrethe Vestager (ALDE) in Michel Barnier. FOTO: Uroš Hočevar, Mavric Pivk, Jože Suhadolnik, Reuters
Vestagerjeva čaka v ozadju
V ozadju deluje predsednik evropskega sveta Donald Tusk. Prihaja iz EPP, a mora doseči čim širše soglasje voditeljev članic iz različnih skupin. Ti s kvalificirano večno evropskemu parlamentu predlagajo kandidata za predsednika evropske komisije. V EPP, kjer je Weber dobil močno podporo tako v kongresu pred volitvami v Helsinkih kot tudi po volitvah, vztrajajo, da imajo kot volilni zmagovalci le enega kandidata, Webra. So najmočnejša skupina s skoraj četrtino poslancev (179 od 751). So tradicionalno enotnejši in bolj povezani kot socialisti in liberalci.
Ena od njihovih taktičnih prednosti je, da brez njih ne more biti sestavljena nobena koalicija proevropskih sil. Bitka ima še druge dimenzije, saj vse zmerne sile parlamentu, razen liberalcev, podpirajo sistem vodilnih kandidatov za predsednika evropske komisije. Z njim – prvič je bil uporabljen pred petimi leti, ko je bil izbran Juncker – voditelji članic manj vplivajo na izbiro. Po teorijah iz različnih krogov bi iz bitke dveh največjih, Webra in socialista Fransa Timmermansa, kot zmagovalka izšla danska liberalka in komisarka za konkurenco Margrethe Vestager.
In vsebina?
Reševanje kadrovskih vprašanj je bilo do zdaj predvideno kot sveženj. Poleg naslednikov Tuska in Junckerja morajo biti izbrani še predsednik ECB, zunanjepolitični predstavnik EU in prvi človek evropskega parlamenta. V senci kadrovskih je tudi strateška agenda za prihodnji petletni institucionalni cikel, ki bo potrjena na vrhu EU. Predvideva večne teme, kot so večji vpliv EU v svetu, trajnostna rast, poglabljanje. Posebno poudarjeno naj bi bilo varovanje zunanje meje, odločnejša trgovinska politika in naložbe v evropsko obrambo.
