Tovarna aluminija bo stroje zagnala v petek

Budimpešta - Po besedah madžarskega ministra za okolje Zoltana Illesa se bo lahko okoli 715 prebivalcev vasi Kolontar, ki jo je minuli ponedeljek zalila strupena gošča, domov vrnilo v petek popoldne. Tisti, ki so ostali brez domov, bodo sicer še naprej nameščeni v začasnih prebivališčih. Del vasi je bil namreč v nesreči, ki je doslej zahtevala devet življenj, povsem uničen.

Premier Viktor Orban in predsednik Pal Schmitt sta v skupnem pismu pozvala Madžare, naj prispevajo v sklad za pomoč po nesreči. Minister Illes pa je pozval k sprejetju zakonskih sprememb, s katerimi bi poostrili varnostne zahteve pri shranjevanju nevarnih industrijskih odpadkov. Evropsko unijo je pozval, naj rdeče blato, ki nastaja pri proizvodnji aluminija, označi za nevaren odpadek. Illes je še povedal novinarjem, da je družba Mal dajala napačne podatke, da so za varnost okolja pristojni uradniki dva tedna pred nesrečo omenjeni rezervoar ocenili za varnega. Inšpekcija v septembru je namreč obsegala le proizvodnjo dejavnost tovarne in kanalizacijske odplake, ne pa tudi odlagališča rdeče gošče, je povedal Illes. To je nato potrdil tudi vodja nacionalnega inšpektorata za okolje, naravo in vode Istvan Csepregi. Kot je dejal, omenjeni pregled ni obsegal tehničnega pregleda rezervoarjev z rdečim blatom, niti nimajo za to primerno usposobljenega osebja. (STA)

Kot so sporočile madžarske oblasti so tovarno »oprali« vseh obtožb. Sicer pa je podjetje MAL od torka pod nadzorom države. Madžarska vlada bo tako do nadaljnjega zamrznila dohodke omenjenega podjetja ter za krmilo postavila lastne predstavnike in pooblaščence, ki bodo zadolženi za reševanje nastale katastrofe. Iz pripora so sicer že včeraj izpustili direktorja podjetja Zoltana Bakonyija, ki so ga aretirali na začetku tedna, saj je sodišče v madžarskem mestu Veszprem odločilo, da tožilstvo ne more dokazati svojih obtožb.

Na Madžarski akademiji znanosti trdijo, da težke kovine, ki so jih našli v rdečerjavem blatu, ne predstavljajo grožnje zdravju, kljub temu pa pravijo, da bodo potrebne nadaljnje raziskave, s katerimi bodo ocenili učinke razlitja na zdravje prsti in njeno rodovitnost. Okoljevarstvena organizacija Greenpeace pa poleg tega opozarja tudi na slabšo kakovost zraka v okolici razlitja. Po besedah Greenpeacovega sodelavca Jurriena Westerhofa je tako v zraku veliko arzena, ki pa se poleg živega srebra, kroma in ostalih težkih kovin nahaja tudi v vzorcih prsti. (Ma. J.)