Trenutek resnice za britansko vlado

Nobena od odločitev, ki jih je vlada Therese May sprejela od prihoda na oblast junija lani, ni bila tako pomembna, kot tista, o kateri bo večji del današnjega dne razpravljal britanski vladni kabinet.

Od nje je namreč odvisno, kako tesne gospodarske in trgovinske odnose bo Združeno kraljestvo po brexitu ohranjalo z Evropsko unijo: ministri se bodo danes morali izreči o tem, ali bo britanska vlada podprla vzpostavitev neke vrste carinske unije, s katero bi bil pomemben del njene trgovinske politike tudi po izstopu iz EU efektivno še vedno pod nadzorom Bruslja in s tem podvržen jurisdikciji sodišča EU v Luksemburgu; ali pa se bo morda odločila za bolj tvegano opcijo, ki jo zagovarjajo najbolj odločni evroskeptiki v njenih vrstah, in povsem pretrgala obstoječe trgovinske in regulativne vezi z EU, v zameno za lažje sklepanje novih trgovinskih dogovorov po svetu.
 

Ideološko vprašanje

Britanska vlada si želi z EU po brexitu skleniti obsežen trgovinski dogovor, ki bi preprečil nastanek kakršnih koli omejitev v trgovanju, predvsem pa odpravil kakršno koli potrebo po vzpostavitvi fizične meje med Irsko in Severno Irsko, ki se bo po brexitu spremenila v edino kopensko mejo med Združenim kraljestvom ter EU. A v primeru, da dogovor o tem ne bo mogoč, London potrebuje ustrezen rezervni načrt. Kakšen naj bo ta, ni le ekonomsko, ampak predvsem ideološko vprašanje.

Današnji vladni vrh v premierkini podeželski rezidenci Chequers v bližini Londona se opisuje kot trenutek resnice za leto dni staro ministrsko ekipo, katere ključna lastnost je, da je že od samega prihoda na oblast jasno razdeljena na zagovornike trdega in zagovornike mehkega brexita, med katerimi obstaja (nevzdržno) premirje. Vrh, za katerega se predvideva, da bo trajal pozno v noč, naj bi končno prinesel odločitev o tem, katero pot ubrati. A pred srečanjem je obstajala resna nevarnost, da bi se z njo razkril tudi globok razkol, ki je vse od referenduma o izstopu EU ključna determinanta ne le razmer znotraj vladajoče konservativne stranke, ampak britanske politike nasploh.

Theresa May se je pred vrhom na vse pretege trudila, da bi preprečila upor med evroskeptičnimi člani svojega kabineta, ki so pretekli teden opozarjali, da bi njen načrt o ohranitvi tesnih carinskih in regulativnih povezav z EU na področju blaga in v kmetijstvu pomenil »izdajo« referendumskega izida. Premierka naj bi se bila po poročanju Financial Timesa kljub temu pripravljena zoperstaviti kritikom z argumentom, da Združeno kraljestvo nujno potrebuje novo pogajalsko strategijo, če hoče do jeseni uspešno zaključiti pogajanja in se marca prihodnje leto izogniti izstopu iz Unije brez dogovora.

Naraščanje nervoze

Razplet vrha bo iz tega vidika kritičen tudi za EU, katere visoki predstavniki so v zadnjem času opozorili države članice, naj se pripravijo na morebiten kaotični brexit. Glavni pogajalec evropske komisije Michel Barnier je nekaj ur pred začetkom srečanja v Chequersu kljub temu zavzel konstruktivno držo in izrazil evropsko pripravljenost na prilagajanje v pogajanjih. Med drugim je izrazil željo po umiritvi problematike irske meje in podprl ohranitev tesnega sodelovanja med EU in Združenim kraljestvom ne le na gospodarskem, ampak tudi zunanjepolitičnem in varnostnem področju.

Evropski uradniki so v zadnjem času problematizirali prihodnost varnostnega sodelovanja z Britanijo, zaradi česa je narasla tudi nervoza v posameznih državah članicah. Za kako občutljivo temo gre, jasno govori v četrtek objavljeno pismo nemškega notranjega ministra Hoorsta Seehoferja evropski komisiji, v katerem problematični koalicijski partner Angele Merkel ostro kritizira evropski pogajalski pristop in opozarja, da ta potencialno ogroža varnost evropskih državljanov.