Zakaj se Evropa tali v vročini? Rdeči alarmi v Londonu, Rimu in Milanu

Zahodno Evropo ta teden pesti še en brutalen vročinski val, ki je znanilec tega, kar globalno segrevanje prinaša celini – čeprav podnebne spremembe vse bolj padajo na seznamu političnih prioritet, piše bruseljski Politico. Meteorologi pravijo, da bodo temperature v prihodnjih dneh v več državah dosegle rekorde za mesec junij – ponekod so jih že.

Zaradi vročine zapirajo šole, odpovedujejo dogodke, prepovedujejo alkohol

Francija se pripravlja na do 43 stopinj Celzija; na severozahodu države zaradi vročinskega vala je danes brez električne energije 68.000 gospodinjstev. Španija bi lahko dosegla do 45 stopinj Celzija. Temperature v delih Združenega kraljestva, Nemčije in Italije bi lahko dosegle 40 stopinj Celzija – in vse to pred vrhuncem poletja. V Londonu in v več delih Anglije in Walesa so že ob desetih dopoldne 10. uri izdali rdeče opozorilo pred vročino, kar je šele drugič doslej; zaprli so več kot tisoč šol.

V Belgiji, kjer bi temperature lahko dosegle 37 stopinj Celzija, je glavni napovedovalec nacionalnega meteorološkega urada dejal, da bi to lahko postal »najbolj vroč teden doslej« v državi, v 16 italijanskih mestih, med njimi v Rimu in Milanu, pa so razglasili rdeči alarm.

Tudi noči bodo izjemno vroče in se v veliko delih zahodne Evrope pozneje ta teden ne bodo spustile pod 25 stopinj Celzija. Pomanjkanje predaha poslabša t. i. toplotni stres – toploto, ki se kopiči v telesu –, kar vodi v bolezni in celo smrt, zlasti med ranljivimi skupinami prebivalstva, kot so starejši. V zadnjih štirih letih je zaradi vročine umrlo približno 200.000 ljudi po vsej EU.

Smrtne žrtve, povezane z vročino

Francija je v zvezi z vročinskim valom že potrdila smrtne žrtve, poročajo tiskovne agencije. Premier Sebastien Lecornu je včeraj na kriznem sestanku vlade povedal, da je od prejšnjega četrtka po vsej državi utonilo 40 ljudi, večinoma mladih, v ponedeljek pa so na jugu Francije v pregretem vozilu našli mrtva otroka, stara dve in štiri leta. Ministrica za šport in mladino Marina Ferrari je pozvala prebivalce, ki se poskušajo ohladiti v vodah po državi, a naj spoštujejo varnostne predpise.

V Nemčiji je ta konec tedna med plavanjem umrlo pet ljudi, v Belgiji pa sta v ponedeljek med plavanjem v gramoznici, kjer je kopanje sicer prepovedano, utonila dva 17-letnika.

V Franciji je bila minula noč najtoplejša od začetka meritev leta 1947

Že ob osmih zjutraj je bilo po Evropi precej toplo, temperature pa bodo le naraščale. V Amsterdamu so namerili 24 stopinj Celzija, v Atenah 28, v Larnaki 31, v Parizu in Rimu 27, v Zagrebu 25 in v Ljubljani 23 stopinj Celzija.

Za Evropejce, ki se sprašujejo, koga naj krivijo za vročino, je tukaj nekaj vzrokov, zakaj se ta teden potijo v svojih domovih in na delovnih mestih.

Fosilna goriva

Vročinski valovi so del poletij na severni polobli že od nekdaj. Toda globalne temperature so se, odkar so ljudje začeli kuriti fosilna goriva za pogon tovarn, avtomobilov in stavb, zvišale za 1,4 stopinje Celzija, pri čemer so se sproščali toplogredni plini, ki segrevajo planet, piše Politico.

Posledično smo dvignili osnovne vrednosti za poletno vreme. Znanstveniki se strinjajo, da je vsak vročinski val, ki se pojavi zdaj, bolj vroč in da je bolj verjetno, da se bo pojavil zaradi podnebnih sprememb.

Evropa je še vedno preveč odvisna od fosilnih goriv. Fotografija je simbolična. FOTO: Greg Locke/Reuters

Podnebne spremembe morda niso povzročile toplotne kupole – vremenskega vzorca, ki za daljše obdobje zadržuje topel zrak –, ki se je ta teden ustalila nad zahodno Evropo, pravi Mireia Ginesta, raziskovalka na področju analize podnebne škode na Univerzi v Oxfordu. »Vendar pa zvišuje splošno temperaturo, od katere so odvisni vremenski sistemi,« je povedala za Politico. »V hladnejšem podnebju bi bil vročinski val manj intenziven.«

Evropa je tudi najhitreje segrevajoča se celina na svetu zaradi kombinacije dejavnikov, vključno z relativno bližino Arktike in spremembami v regionalnih vremenskih vzorcih. In z vsakim delčkom stopinje, ki se bo planet segrel, se bo vročina poslabšala; znanstveniki pravijo, da se bo število smrtnih žrtev zaradi vročine v Evropi podvojilo ali potrojilo, če bo globalno segrevanje doseglo približno tri stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijskimi časi.

Slaba infrastruktura

Vendar so zunanje temperature le del problema. Evropejci preživijo približno 90 odstotkov svojega časa v zaprtih prostorih – v domovih, trgovinah, vlakih, šolah in na delovnih mestih, piše Politico.

V večjem delu Evrope, zlasti v severnih regijah, so stavbe zasnovane tako, da zadržujejo toploto notri, ne zunaj. Že zdaj je veliko novih domov zgrajenih tako, da prenesejo nizke zimske temperature, ne pa tudi vedno bolj vročega poletnega vremena. V Združenem kraljestvu se bo do leta 2050 verjetno pregrelo 92 odstotkov domov, glede na podatke tamkajšnjega odbora za podnebne spremembe.

»Če je v avtu prezračevanje samoumevno, zakaj doma še ni?«

Čeprav je evropskih domov s klimatskimi napravami vedno več, so še vedno precej redke: le petina gospodinjstev na stari celini ima nameščeno klimatsko napravo. A tudi če jo imajo, je morda ne bodo mogli vklopiti: več kot tretjina Evropejcev pravi, da si zaradi visokih cen elektrike ne morejo privoščiti, da bi svoje domove dovolj ohladili, med ljudmi, ki se borijo za preživetje, pa se ta številka poveča na dve tretjini.

Pisarne, šole, vlaki in javni prevoz v številnih mestih prav tako niso ustrezno klimatizirani. V Franciji je vročina – in pomanjkanje hladilne tehnologije – ta teden prisilila k zaprtju več kot 1800 šol. V Belgiji petina vseh vlakov sploh nima klimatskih naprav, zaradi česar je nacionalno železniško podjetje odpovedalo storitve v času vročinskih konic.

Medtem ko se po Ljubljani lahko prevažamo tudi z ohlajenimi električnimi avtobusi, so klimatske naprave v javnem prevozu marsikje po Evropi še nekaj nenavadnega. FOTO: Borut Tavčar

Čeprav so nekatere občine po Evropi začele ponujati hladilne prostore med vročinskimi valovi, s čimer so javnosti omogočile dostop do klimatiziranih prostorov, so takšne pobude redke in na voljo le podnevi, ne pa v soparnih nočeh.

Neusklajena politika

Vlade lahko sprejmejo številne ukrepe za zmanjšanje emisij, ki segrevajo planet, in zaščito državljanov, infrastrukture in gospodarstev pred ekstremnimi vremenskimi razmerami, poudarja Politico. A ker Evropo iz leta v leto pesti čedalje hujša vročina, podnebne spremembe padajo na seznamu političnih prioritet po vsej celini.

Medtem ko so načrti Evropske unije za zmanjšanje emisij med najambicioznejšimi na svetu, so vlade v zadnjih letih dale večji poudarek oživitvi industrije in omejile podnebne politike, ki da škodujejo gospodarskim ambicijam bloka. Emisije EU so se lani dejansko nekoliko povečale, kar kaže na stagnacijo pri zmanjševanju onesnaževanja.

Medstrankarsko soglasje Združenega kraljestva o boju proti podnebnim spremembam se je sesulo, čeprav se je laburistična vlada uprla vse večjim pozivom k povečanju črpanja fosilnih goriv v Severnem morju. Ali bo to stališče preživelo odhod premiera Keira Starmerja, ostaja nejasno.

Tudi živalim je vroče. Na nekaterih švicarskih živalskih farmah so poskrbeli za osvežitev. FOTO: Fabrice Coffrini/AFP

Vendar pa tako v EU kot v Britaniji načrti za pripravo na neizogibne posledice podnebnih sprememb, kot je vročina, močno zaostajajo za prizadevanji za zmanjšanje emisij.

Evropska agencija za okolje pravi, da vlade 27 držav članic Unije ne ščitijo svojih državljanov pred ekstremnimi temperaturami, pri čemer ocenjuje, da je grožnja toplotnega stresa za splošno prebivalstvo v tem desetletju kritična, od sredine stoletja naprej pa »katastrofalna«.

Tudi odbor Združenega kraljestva za podnebne spremembe je britanska prizadevanja označil za neustrezna, piše Politico, v torek pa je možganski trust Zelena zveza opozoril, da Britanci plačujejo ceno za neuspeh svoje vlade pri prilagajanju države naraščajočim poletnim temperaturam.

Razočaranje in upanje v boju proti podnebnim spremembam

»Trenutno se otroci v soparnih učilnicah trudijo dokončati zaključne izpite, starejši pa prenašajo nevarno vroče domove in domove za starejše, ne da bi si pri tem kaj dosti olajšali življenje,« je dejala Friederike Otto, profesorica podnebnih znanosti na Imperial College London. »Ta vročina ni nevšečnost, temveč vse večja grožnja javnemu zdravju,« je dodala. »Vsak vročinski val ogroža življenja in že zdavnaj je čas, da se z njim spopademo z nujnostjo, ki jo zahteva.«