Tropski Trump v Beli hiši
Predsednika Brazilije in ZDA, Bolsonaro in Trump, na prvem srečanju predvsem o Venezueli.
Odpri galerijo
Brazilski predsednik Jair Bolsonaro in njegov ameriški kolega Donald Trump sta včerajšnji obisk ozaljšala z izmenjavo nogometnih majic. Trump je dobil Peléjevo desetico. FOTO: Reuters
New York – Prvo srečanje populističnih predsednikov ni prineslo zgodovinskih dogovorov, je pa postavilo tesno skupaj dva neobičajna voditelja s podobnim okusom za podžigajoča sporočila na družabnih omrežjih, z nacionalistično retoriko in podobno konservativnim odnosom do družbe. Američan Donald Trump je dejal, da so mu primerjave lanske predsedniške zmage v Braziliji z njegovo iz leta 2016 v čast.
Primerjave med skrajno konservativnim nekdanjim stotnikom brazilske vojske in newyorškim nepremičninarjem iz bogate družine so vzklile z vzponom politične kariere Brazilca, ki je lani kandidiral z geslom »Brazilija pred vsem drugim in bog nad vsemi«. Podobno kot Trump zagovarja politiko trde roke do priseljevanja (nekoč se je pritožil, da se v Brazilijo zgrinjajo »izmečki Zemlje«), slabe vesti odganja kot »lažne novice«, njegovo najljubše politično orožje pa je twitter. V časniku The Intercept so zapisali, da noben tuji voditelj ni bolj usklajen s Trumpom, »oba sta nepredvidljiva, nepoučena in neobremenjena z resnico«. Jair Bolsonaro Američana (vsaj javno) še presega s pogledi na prekinitev nosečnosti, okolje, rasne razlike, ženske, pri slednjih je o poslanski kolegici dejal, da »ni moj tip ... nikoli je ne bi posilil, ker si tega ne zasluži«.
Danes sta s Trumpom najprej izmenjala nogometni majici, nato pa hitro našla skupni jezik pri obsodbi razmajanega režima venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Trump je oznanil, da je »napočil somrak socializma na naši polobli«. Po njegovih besedah ZDA še niso uvedle najhujših sankcij, ponovil je, da »so odprte vse možnosti«. Toda kljub ameriškim prizadevanjem in globokim družbenim razpokam se seveda v Caracasu še naprej oklepa oblasti. Ameriški predsednik je večkrat poudaril, da si bo prizadeval dodeliti Braziliji položaj ene od glavnih vojaških zaveznic, ki niso članice zveze Nato, s čimer ji bo omogočil nakup najsodobnejše ameriške vojaške tehnologije. »Če premislim, morda tudi Natove zaveznice, morali bi govoriti z veliko ljudmi, a morda tudi Natove zaveznice,« je pred Belo hišo na glas razmišljal njen stanovalec.
Brazilski desničar je prišel na obisk v času, ko je moral vodja osebja v Beli hiši Mick Mulvaney celo na konservativni in provladni televiziji Fox News zagotavljati, da Trump »ni zagovornik belske nadvlade«, potem ko je ameriški predsednik po pomoru na Novi Zelandiji zanikal, da smo priča porastu nasilja desničarskih skrajnežev. Kljub temu da skupine, kot je Antidefamacijska liga, opozarjajo, da je bilo lani v ZDA več kot 50 umorov povezanih s skrajno desnico, celo v lanskem poročilu Trumpove vlade »Nacionalna strategija za protiterorizem« je poudarjeno, da domači terorizem v ZDA narašča. Z domačimi težavami se v kratkem mandatu sooča tudi Bolsonaro, ki poskuša s prihodom v Washington predvsem utrditi zaupanje svoje volilne baze, skrajno konservativnih nacionalistov, ki so podobni Trumpovemu jedru volivcev, ameriški religiozni desnici.
Za Trumpa je nepričakovan zaveznik na osi sever–jug dobrodošlo darilo, čeprav ameriški analitiki menijo, da zasebno verjetno nima posebno laskavega mnenja o neuspešnem nekdanjem vojaku, ki izhaja iz nizkih krogov. Prav tako ne pričakujejo, da bo obisk povečal ameriško podporo članstvu Brazilije v klubu razvitih držav, Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), kot si želijo brazilski gospodarstveniki in vlagatelji, ali prinesel bistven napredek pri gospodarskem sodelovanju med državama. Trgovinska izmenjava med največjima gospodarstvoma obeh Amerik je le okoli 100 milijard dolarjev na leto, šestino izmenjave med ZDA in Mehiko. Ameriški seznam želja ob srečanju je precej krajši od brazilskega.
Srečanje kljub temu utrjuje konservativno zvezo, ki se oblikuje okoli Trumpa, čeprav ta ni premeten ideolog, ampak politik z dnevnimi navdihi. Nekateri celo razumejo obisk kot zametek novega svetovnega reda oblastnikov, ki so jih pripeljali na oblast populistični desničarski volilni upori. Bolsonaro je tridnevno gostovanje začel s trditvijo, da je »prvič po dolgem času prišel v Washington brazilski predsednik, ki ni razpoložen protiameriško«.
Primerjave med skrajno konservativnim nekdanjim stotnikom brazilske vojske in newyorškim nepremičninarjem iz bogate družine so vzklile z vzponom politične kariere Brazilca, ki je lani kandidiral z geslom »Brazilija pred vsem drugim in bog nad vsemi«. Podobno kot Trump zagovarja politiko trde roke do priseljevanja (nekoč se je pritožil, da se v Brazilijo zgrinjajo »izmečki Zemlje«), slabe vesti odganja kot »lažne novice«, njegovo najljubše politično orožje pa je twitter. V časniku The Intercept so zapisali, da noben tuji voditelj ni bolj usklajen s Trumpom, »oba sta nepredvidljiva, nepoučena in neobremenjena z resnico«. Jair Bolsonaro Američana (vsaj javno) še presega s pogledi na prekinitev nosečnosti, okolje, rasne razlike, ženske, pri slednjih je o poslanski kolegici dejal, da »ni moj tip ... nikoli je ne bi posilil, ker si tega ne zasluži«.
- Trump in Bolsonaro sta hitro obsodila venezuelski režim Nicolása Madura.
- Ameriški predsednik bi povzdignil Brazilijo v Natovo zaveznico.
- Ameriški seznam želja ob srečanju je precej krajši od brazilskega.
Bolsonaro je tridnevno gostovanje začel s trditvijo, da je »prvič po dolgem času prišel v Washington brazilski predsednik, ki ni razpoložen protiameriško«. FOTO: Kevin Lamarque/Reuters
Sence nasilja
Danes sta s Trumpom najprej izmenjala nogometni majici, nato pa hitro našla skupni jezik pri obsodbi razmajanega režima venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Trump je oznanil, da je »napočil somrak socializma na naši polobli«. Po njegovih besedah ZDA še niso uvedle najhujših sankcij, ponovil je, da »so odprte vse možnosti«. Toda kljub ameriškim prizadevanjem in globokim družbenim razpokam se seveda v Caracasu še naprej oklepa oblasti. Ameriški predsednik je večkrat poudaril, da si bo prizadeval dodeliti Braziliji položaj ene od glavnih vojaških zaveznic, ki niso članice zveze Nato, s čimer ji bo omogočil nakup najsodobnejše ameriške vojaške tehnologije. »Če premislim, morda tudi Natove zaveznice, morali bi govoriti z veliko ljudmi, a morda tudi Natove zaveznice,« je pred Belo hišo na glas razmišljal njen stanovalec.
Brazilski desničar je prišel na obisk v času, ko je moral vodja osebja v Beli hiši Mick Mulvaney celo na konservativni in provladni televiziji Fox News zagotavljati, da Trump »ni zagovornik belske nadvlade«, potem ko je ameriški predsednik po pomoru na Novi Zelandiji zanikal, da smo priča porastu nasilja desničarskih skrajnežev. Kljub temu da skupine, kot je Antidefamacijska liga, opozarjajo, da je bilo lani v ZDA več kot 50 umorov povezanih s skrajno desnico, celo v lanskem poročilu Trumpove vlade »Nacionalna strategija za protiterorizem« je poudarjeno, da domači terorizem v ZDA narašča. Z domačimi težavami se v kratkem mandatu sooča tudi Bolsonaro, ki poskuša s prihodom v Washington predvsem utrditi zaupanje svoje volilne baze, skrajno konservativnih nacionalistov, ki so podobni Trumpovemu jedru volivcev, ameriški religiozni desnici.
Trump in Bolsonaro sta hitro obsodila venezuelski režim Nicolása Madura. FOTO: Carlos Barria/Reuters
Konservativna zveza
Za Trumpa je nepričakovan zaveznik na osi sever–jug dobrodošlo darilo, čeprav ameriški analitiki menijo, da zasebno verjetno nima posebno laskavega mnenja o neuspešnem nekdanjem vojaku, ki izhaja iz nizkih krogov. Prav tako ne pričakujejo, da bo obisk povečal ameriško podporo članstvu Brazilije v klubu razvitih držav, Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), kot si želijo brazilski gospodarstveniki in vlagatelji, ali prinesel bistven napredek pri gospodarskem sodelovanju med državama. Trgovinska izmenjava med največjima gospodarstvoma obeh Amerik je le okoli 100 milijard dolarjev na leto, šestino izmenjave med ZDA in Mehiko. Ameriški seznam želja ob srečanju je precej krajši od brazilskega.
Srečanje kljub temu utrjuje konservativno zvezo, ki se oblikuje okoli Trumpa, čeprav ta ni premeten ideolog, ampak politik z dnevnimi navdihi. Nekateri celo razumejo obisk kot zametek novega svetovnega reda oblastnikov, ki so jih pripeljali na oblast populistični desničarski volilni upori. Bolsonaro je tridnevno gostovanje začel s trditvijo, da je »prvič po dolgem času prišel v Washington brazilski predsednik, ki ni razpoložen protiameriško«.
