»Nismo naprodaj!«
Ameriški predsednik Donald Trump bo čez mesec dni prvič obiskal Dansko, takrat bo beseda morda nanesla tudi na nakup Grenlandije, ki pa (za zdaj) ni realen.
Odpri galerijo
Po pisanju tujih medijev si ameriški predsednik Donald Trump prizadeva, da bi Združene države kupile največji otok na svetu – Grenlandijo. Prvo novico o morebitnem nakupu so z javnostjo delili v ameriškem časniku Wall Street Journal.
Kot so zapisali, se je najbolj znani nepremičninski mogotec o možnostih nakupa že posvetoval s svojimi svetovalci, preveril naj bi tudi stališče svetovalca Bele hiše, prihodnji mesec pa naj bi prvič po začetku svojega predsedovanja obiskal Dansko, katere del je Grenlandija. Za zdaj sicer ni uradnih informacij, da se bo z danskimi predstavniki pogovarjal tudi o možnostih nakupa Grenlandije.
Tematiko o nakupu Grenlandije je Trump izražil že lani na eni izmed večerij, ko je dejal, da naj bi slišal, da Danska išče finančno podporo na omenjenem samoupravnem ozemlju. O smiselnosti nakupu je povprašal tudi ostale goste na večerji z vprašanjem: »Kaj o tem mislite vi?«, piše Guardian.
Koliko znaša vrednost 811.000 kvadratnih kilometrov velike nepremičnine, strokovnjakom na Zillowu še ni uspelo izračunati.
Kot so sporočili z grenlandskega zunanjega ministrstva, jih prodaja ne zanima in so idejo zavrnili z besedami: «Odprti smo za posel, ne za prodajo.«
Nekdanji danski premier Lars Lokke Rasmussen pa je namigovanja o nakupu Grenlandije ostro komentiral na svojem twitter profilu, kjer je zapisal: «Ta izjava je popolnoma neprimerna, zagotovo gre za prvoaprilsko šalo!«
Po navedbah neimenovanih virov so Trumpa najbolj pritegnili naravni viri in geopolitični pomen otoka, ki je večini sicer prekrit z ledom.
Časnik ugiba, da želi Trump na ta način okrepiti ameriško vojaško navzočnost na Arktiki. Trenutno je najsevernejši ameriški vojaški kompleks zračno oporišče Thule na severozahodni obali Grenlandije, kjer je zaposlenih 600 ljudi. Letalska baza igra pomembno vlogo v državnem svetovno-radarskem sistemu.
Da bi ameriški predsednik želel kupiti Grenlandijo, se ne bi zgodilo prvič. Leta 1946 so ZDA pod vodstvom takratnega predsednika Harrya Trumana Danski za Grenlandijo neuspešno ponujale sto milijonov dolarjev, še pred tem pa so razmišljale o tem, da bi zamenjale dele Aljaske za strateške dele Grenlandije. Bolj uspešne so bile leta 1917, ko so si prilastile del Danske Zahodne Indije in ga preimenovale v danes znane Deviške otoke.
Kot so zapisali, se je najbolj znani nepremičninski mogotec o možnostih nakupa že posvetoval s svojimi svetovalci, preveril naj bi tudi stališče svetovalca Bele hiše, prihodnji mesec pa naj bi prvič po začetku svojega predsedovanja obiskal Dansko, katere del je Grenlandija. Za zdaj sicer ni uradnih informacij, da se bo z danskimi predstavniki pogovarjal tudi o možnostih nakupa Grenlandije.
Tematiko o nakupu Grenlandije je Trump izražil že lani na eni izmed večerij, ko je dejal, da naj bi slišal, da Danska išče finančno podporo na omenjenem samoupravnem ozemlju. O smiselnosti nakupu je povprašal tudi ostale goste na večerji z vprašanjem: »Kaj o tem mislite vi?«, piše Guardian.
Koliko znaša vrednost 811.000 kvadratnih kilometrov velike nepremičnine, strokovnjakom na Zillowu še ni uspelo izračunati.
Kot so sporočili z grenlandskega zunanjega ministrstva, jih prodaja ne zanima in so idejo zavrnili z besedami: «Odprti smo za posel, ne za prodajo.«
Nekdanji danski premier Lars Lokke Rasmussen pa je namigovanja o nakupu Grenlandije ostro komentiral na svojem twitter profilu, kjer je zapisal: «Ta izjava je popolnoma neprimerna, zagotovo gre za prvoaprilsko šalo!«
Za Grenlandijo Danski 100 milijonov dolarjev ponujal že Truman
Po navedbah neimenovanih virov so Trumpa najbolj pritegnili naravni viri in geopolitični pomen otoka, ki je večini sicer prekrit z ledom.
Časnik ugiba, da želi Trump na ta način okrepiti ameriško vojaško navzočnost na Arktiki. Trenutno je najsevernejši ameriški vojaški kompleks zračno oporišče Thule na severozahodni obali Grenlandije, kjer je zaposlenih 600 ljudi. Letalska baza igra pomembno vlogo v državnem svetovno-radarskem sistemu.
Da bi ameriški predsednik želel kupiti Grenlandijo, se ne bi zgodilo prvič. Leta 1946 so ZDA pod vodstvom takratnega predsednika Harrya Trumana Danski za Grenlandijo neuspešno ponujale sto milijonov dolarjev, še pred tem pa so razmišljale o tem, da bi zamenjale dele Aljaske za strateške dele Grenlandije. Bolj uspešne so bile leta 1917, ko so si prilastile del Danske Zahodne Indije in ga preimenovale v danes znane Deviške otoke.