Tri tedne po podpisu mirovnega dogovora med ZDA in Iranom je ameriško vojaško letalstvo na dan pogreba ajatole Alija Hameneija v Mašhadu znova napadlo več deset ciljev v Iranu, iranska revolucionarna garda pa je odgovorila s povračilnimi napadi na ameriško-zavezniške cilje v Katarju, Kuvajtu in Bahrajnu. Vprašanja in odgovori:
Zakaj so ZDA znova napadle Iran?
Za ponovne ameriške napade na Iran ni upravičenega ali strateško-logičnega razloga. Z dogovorom iz Ženeve (16. junij) je bil Iranu zagotovljen popoln nadzor nad Hormuško ožino, ki ga je vodstvo islamske republike takoj začelo izvajati. Ko je bilo nekaj tovornih ladij na ameriško pobudo preusmerjenih v »varen koridor«, ki vodi prek omanskih ozemeljskih vod, se je iranska revolucionarna garda agresivno odzvala. To je bila tvegana poteza, ki je oslabila iranska pogajalska izhodišča ter ZDA (pod izraelskim vplivom) ponudila priložnost za nov val bombardiranj. Narejen je bil velik korak nazaj.
Kaj je mogoče pričakovati v naslednjih dneh in tednih?
Vrsto zaostritev in umiritev. Državi se že nekaj časa pogajata z vojnimi sredstvi – v svetu brez delujočih mednarodnih organizacij in popolne erozije mednarodnega reda je to nova realnost. Hormuška ožina, glavno iransko pogajalsko orodje, bo ostala v središču napetosti. ZDA so sprejele dejstvo, da je iranski režim preživel in se celo utrdil. Vodstvo islamske republike je domači in mednarodni javnosti lahko predstavilo dogovor z Belo hišo kot zmago v boju »z ZDA in sionisti«, kar je bilo še kako očitno med šestdnevnimi pogrebnimi procesijami v čast ubitemu vrhovnemu voditelju ajatoli Aliju Hameneiju, ki so imele elemente parade zmage. Nekaj podobnega si želi pred novembrskimi vmesnimi kongresnimi volitvami doseči tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki je nov val napadov na Iran ukazal na vrhu Nata v Ankari. Pričakovati je, da bo zato znova v ospredju jedrsko vprašanje.
| Svet
Komentarji