Trump Iranu grozi z napadi na mostove in energetske objekte

Če nasprotnik ni pripravljen na pogovore, mu zagroziš – takšna je retorika predsednika Donalda Trumpa, ki je zagrozil Iranu, da če se ne vrne za pogajalsko mizo, bodo prihodnji teden napadli iranske mostove in elektrarne. To je, kot poroča BBC, izjavil za Fox News.

»Prihodnji teden bo zanje postalo zares hudo,« je dejal Trump. »Uniči­li bomo vse njihove elektrarne. Uničili bomo vse njihove mostove, razen če sedejo za mizo in se začnejo pogajati,« je dodal in ponovil prejšnje grožnje, ki so jih takrat obsodili predstavniki Združenih narodov.

Potem ko je Trump aprila zagrozil z bombardiranjem civilne infrastrukture v Iranu, vključno z mostovi in elektrarnami, je visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk dejal, da je po »mednarodnem pravu namerno napadanje civilistov in civilne infrastrukture vojni zločin«.

FOTO: Saul Loeb/AFP

Ženevske konvencije iz leta 1949, ki urejajo humanitarno ravnanje med vojno, prepovedujejo napade na objekte, ki so ključni za civilno prebivalstvo.

»Energetske cilje bom prihranil za konec, vendar bomo na koncu napadli tudi energetske objekte,« je Trump dejal v intervjuju za oddajo Special Report with Bret Baier, ki so jo predvajali včeraj zvečer. Dodal je še, da so ameriški pogajalci iranskim sogovornikom sporočili, da bi bilo »bolje, da sklenejo dogovor, sicer jim ne bo ostalo nič«.

Iranski namestnik zunanjega ministra Kazem Garibabadi je dejal, da Teheran po propadu memoranduma o soglasju z ZDA nima več nobenih obveznosti iz tega dogovora, katerega cilj je bil končati vojno. Dodal je, da Iran ne namerava zaprositi za nova pogajanja in da je odgovornost za propad dogovora na strani Washingtona.

Umik pristojbine

Zaostrovanje retorike je sledilo Trumpovi izjavi, da bo 20-odstotno pristojbino, ki jo je nameraval uvesti za plovbo skozi Hormuško ožino, nadomestil z »obsežnimi« trgovinskimi in naložbenimi dogovori z zalivskimi državami. To je napovedal nekaj ur pred tem, ko so ZDA ponovno uvedle blokado iranskih pristanišč. Blokada, ki ladjam preprečuje dostop do iranskih pristanišč prek Hormuške ožine, je začela veljati v torek ob 22. uri po srednjeevropskem času.

Obnovljeni napadi med ZDA in Iranom so povzročili močan skok cen nafte, saj je promet tankerjev skozi ožino skoraj povsem zastal.

Promet skozi Hormuško ožino se je zmanjšal na najnižjo raven v zadnjih dveh mesecih, cena severnomorske nafte brent pa je močno narasla. FOTO: Reuters

Nov krog napadov

Ameriška vojska je ponoči izvedla nove napade na cilje v Iranu. Po navedbah iranske vojske je bilo v napadih ubitih sedem iranskih vojakov. Teheran se je medtem odzval z lastnimi napadi na ameriške cilje v Jordaniji, Kuvajtu in Bahrajnu.

V ameriškem raketnem napadu na vojašnico v bližini mesta Iranšar na jugovzhodu Islamske republike je bilo ubitih sedem iranskih vojakov. Ameriške sile so med drugim napadle tudi južno pristaniško mesto Bušer, kjer stoji jedrska elektrarna, ob sklicevanju na iranske medije navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Iran se je odzval z napadi na ameriške cilje v regiji. Jordanska vojska je sporočila, da je zračna obramba ponoči sestrelila tri rakete, ki so v jordanski zračni prostor vstopile iz Irana. Dodala je, da pri tem ni bilo žrtev in da so že odstranili ostanke sestreljenih raket, ki niso povzročile škode.

Teheran je medtem sporočil, da je z droni napadel ameriško letalsko oporišče Al Azrak v Jordaniji, logistični center ameriške vojske v Kuvajtu in objekte, ki jih uporabljajo ameriške sile, v Bahrajnu, poroča ameriški CNN.

Promet skozi Hormuško ožino se je medtem zmanjšal na najnižjo raven v zadnjih dveh mesecih, cena severnomorske nafte brent pa je močno narasla. Ameriško finančno ministrstvo je medtem uvedlo nove sankcije proti Iranu. Zamrznilo je več kot 130 milijonov dolarjev kriptovalut, domnevno povezanih z iransko centralno banko, ter uvedlo sankcije proti več kot 50 posameznikom in organizacijam, ki naj bi sodelovali pri izogibanju sankcijam.