Trump je blizu simbolnemu porazu v kongresu
Nejevoljni kongresniki podpirajo resolucijo o razveljavitvi Trumpovih izrednih razmer na meji
Odpri galerijo
Vodja poslancev, demokratka Nancy Pelosi, je zatrdila, da pri Trumpovih izrednih razmerah »ne gre za vprašanje meje, pač pa za ustavo Združenih držav«. FOTO Reuters
New York – Vrh republikanske stranke je težko strnil vrste ob pozivih demokratov, naj kongres s posebno resolucijo razveljavi izredne razmere, ki jih je Donald Trump razglasil na južni meji. Podpora v poslanskem domu z demokratsko večino ni bila vprašljiva, zdaj štejejo morebitne prebežnike v senatu.
Še preden so poslanci včeraj glasovali, ali naj kongres razveljavi predsednikov ukaz, je bilo jasno, da bodo demokrati z 235 sedeži v 435-članskem spodnjem domu zlahka potrdili resolucijo. Ni pa bilo jasno, koliko republikancev se bo odzvalo na pozive k zaščiti ustavne pravice kongresa do nadzora vladne porabe denarja in k uporu predsedniku, ki je obšel kongres, da bi si zagotovil sredstva za gradnjo zidu na meji z Mehiko.
Vodstvo republikancev je dva dni goreče tešilo skrbi svojih poslancev o Trumpovem poseganju v pravice zakonodajne oblasti, zato je bilo včeraj razmeroma malo prebežnikov, demokratom se je pridružilo le trinajst republikancev. Na desnici so v drugem mandatu predsednika Baracka Obame glasno obsojali vsak izvršni ukaz, s katerim je obšel njihovo blokado v kongresu, zato je podobna pot Trumpa zanje še bolj neprijetna. Toda hkrati tisti, ki menijo, da je presegel pooblastila, velikokrat kandidirajo v konservativnih okrožjih, v katerih volivci podpirajo zamisel o zidu, zato jih večina molči.
Molčal ni republikanski senator Thom Tillis iz Severne Karoline, ki je napovedal, da bo podprl resolucijo demokratov. »Bilo bi intelektualno nepošteno, če bi se spreobrnili in zatrdili, da ob preseganju predsedniških pooblastil obstaja čarobna opomba – da je to sprejemljivo za mojo stranko, ne pa za tvojo,« je zapisal v mnenjskem članku za časnik Washington Post. S senatorko Susan Collins sta tako že dva republikanca, ki sta napovedala podporo resoluciji, naperjeni proti Trumpu, včeraj se jima je pridružila tudi Lisa Murkowski. Hkrati za vsaj osem senatorjev velja, da o tem resno razmišljajo, potrebujejo le še enega, da bo resolucija imela dovolj podpore za potrditev v senatu, kar pomeni, da bi predsednik moral uporabiti veto.
Trump je senatorje prek twitterja opozarjal, naj »ne padejo v demokratsko past odprtih meja in kriminala«. Včeraj se jim je na kosilu na Kapitolskem griču pridružil podpredsednik Mike Pence in jih prepričeval, da ima predsednik pravne temelje za svojo odločitev. Toda hrana ni povsem gladko drsela po grlu, saj naj bi senatorji jasno izrazili svoje pomisleke, najbolj določen naj bi bil libertarno usmerjen republikanec Rand Paul iz Kentuckyja, ki je Trumpov ukaz primerjal z Obamovo odločitvijo, da zaščiti nedokumentirane priseljence, ki so kot otroci prišli v ZDA. Slednje je takrat sprožilo gnev na desnici o preseganju pooblastil, sedaj se soočajo s podobnim ravnanjem »svojega« predsednika.
Veto Trumpu zagotavlja, da se bo resolucija znova vrnila v kongres, kjer bi jo morali nato podpreti dve tretjini poslancev in senatorjev. Po mnenju velike večine analitikov to naj ne bi uspelo ne v poslanskem domu ne v senatu. Demokrati so zastavili glasovanje kot referendum o zaščiti temelja demokracije, delitvi oblasti ter zaščiti ustavne pravice kongresa do določitve meje vladne porabe. Po besedah avtorja resolucije, demokratskega poslanca iz Teksasa Joaquína Castra, bo Trump brez posega kongresa odkril novo moč in jo znova uporabil tudi pri drugih vprašanjih. Vodja poslanskega doma Nancy Pelosi je kolegom na drugi strani ideološke ločnice pihala na dušo, da »ne gre za vprašanje meje, pač pa za ustavo Združenih držav«. Za dobro mero je iz demokratskih vrst po kongresu zakrožil seznam gradbenih projektov vojske po ZDA, ki bi jih lahko ogrozila Trumpova preusmeritev denarja iz vojaškega proračuna v gradnjo zidu.
Ta tudi ob padcu resolucije ni zagotovljena, saj so proti Trumpovemu ukazu vložene številne tožbe, in tudi predsednik je napovedal, da bo imelo zadnjo besedo vrhovno sodišče. Kongres bi lahko presekal mesece sodnih bojev in nemudoma razveljavil izredne razmere. A tudi samo njihova simbolična obsodba, ki ne bi zmogla premagati predsednikovega veta, bi bila zelo pomembna v sodnih procesih, v katerih bodo spodbijali ustanovst predsednikove odločitve.
Republikanci vedo, da bi Trumpov zgled lahko bil vodilo prihodnjih demokratskih predsednikov, ki bodo podobno obšli kongres, ko jim ta ne bo odobril zahtevanega denarja, denimo za veliko bolj nujen nadzor nad orožjem. Tudi med republikanskimi senatorji, ki ne bodo glasovali proti predsedniku, se pojavljajo dvomi o njegovi odločitvi. Charles Grassley iz Iowe je predlagal, da naj kongres preuči predsednikova pooblastila za razglasitev izrednih razmer. Njegov kolega, Lamar Alexander iz Tennesseeja, je celo menil, da je Trumpova odločitev »nepotrebna, nespametna in neskladna z ustavo«, čeprav ni hotel razkriti, ali bo podprl resolucijo.
Argumente demokratov je podprlo več kot 25 nekdanjih kongresnikov iz republikanske stranke, ki so zapisali, da je bila zaščita ustave vedno nad politično lojalnostjo. Podobno je 58 nekdanjih visokih uradnikov za nacionalno varnost v pismu pozvalo kongres, naj prekliče izredne razmere, saj na južni meji ni »dokumentiranih terorističnih ali varnostnih groženj« oziroma »nevarnosti, povezanih z nasilnim kriminalom«.
Še preden so poslanci včeraj glasovali, ali naj kongres razveljavi predsednikov ukaz, je bilo jasno, da bodo demokrati z 235 sedeži v 435-članskem spodnjem domu zlahka potrdili resolucijo. Ni pa bilo jasno, koliko republikancev se bo odzvalo na pozive k zaščiti ustavne pravice kongresa do nadzora vladne porabe denarja in k uporu predsedniku, ki je obšel kongres, da bi si zagotovil sredstva za gradnjo zidu na meji z Mehiko.
Vodstvo republikancev je dva dni goreče tešilo skrbi svojih poslancev o Trumpovem poseganju v pravice zakonodajne oblasti, zato je bilo včeraj razmeroma malo prebežnikov, demokratom se je pridružilo le trinajst republikancev. Na desnici so v drugem mandatu predsednika Baracka Obame glasno obsojali vsak izvršni ukaz, s katerim je obšel njihovo blokado v kongresu, zato je podobna pot Trumpa zanje še bolj neprijetna. Toda hkrati tisti, ki menijo, da je presegel pooblastila, velikokrat kandidirajo v konservativnih okrožjih, v katerih volivci podpirajo zamisel o zidu, zato jih večina molči.
Zbiranje podpore
Molčal ni republikanski senator Thom Tillis iz Severne Karoline, ki je napovedal, da bo podprl resolucijo demokratov. »Bilo bi intelektualno nepošteno, če bi se spreobrnili in zatrdili, da ob preseganju predsedniških pooblastil obstaja čarobna opomba – da je to sprejemljivo za mojo stranko, ne pa za tvojo,« je zapisal v mnenjskem članku za časnik Washington Post. S senatorko Susan Collins sta tako že dva republikanca, ki sta napovedala podporo resoluciji, naperjeni proti Trumpu, včeraj se jima je pridružila tudi Lisa Murkowski. Hkrati za vsaj osem senatorjev velja, da o tem resno razmišljajo, potrebujejo le še enega, da bo resolucija imela dovolj podpore za potrditev v senatu, kar pomeni, da bi predsednik moral uporabiti veto.
Trump je senatorje prek twitterja opozarjal, naj »ne padejo v demokratsko past odprtih meja in kriminala«. Včeraj se jim je na kosilu na Kapitolskem griču pridružil podpredsednik Mike Pence in jih prepričeval, da ima predsednik pravne temelje za svojo odločitev. Toda hrana ni povsem gladko drsela po grlu, saj naj bi senatorji jasno izrazili svoje pomisleke, najbolj določen naj bi bil libertarno usmerjen republikanec Rand Paul iz Kentuckyja, ki je Trumpov ukaz primerjal z Obamovo odločitvijo, da zaščiti nedokumentirane priseljence, ki so kot otroci prišli v ZDA. Slednje je takrat sprožilo gnev na desnici o preseganju pooblastil, sedaj se soočajo s podobnim ravnanjem »svojega« predsednika.
Veto Trumpu zagotavlja, da se bo resolucija znova vrnila v kongres, kjer bi jo morali nato podpreti dve tretjini poslancev in senatorjev. Po mnenju velike večine analitikov to naj ne bi uspelo ne v poslanskem domu ne v senatu. Demokrati so zastavili glasovanje kot referendum o zaščiti temelja demokracije, delitvi oblasti ter zaščiti ustavne pravice kongresa do določitve meje vladne porabe. Po besedah avtorja resolucije, demokratskega poslanca iz Teksasa Joaquína Castra, bo Trump brez posega kongresa odkril novo moč in jo znova uporabil tudi pri drugih vprašanjih. Vodja poslanskega doma Nancy Pelosi je kolegom na drugi strani ideološke ločnice pihala na dušo, da »ne gre za vprašanje meje, pač pa za ustavo Združenih držav«. Za dobro mero je iz demokratskih vrst po kongresu zakrožil seznam gradbenih projektov vojske po ZDA, ki bi jih lahko ogrozila Trumpova preusmeritev denarja iz vojaškega proračuna v gradnjo zidu.
Kopičenje pozivov
Ta tudi ob padcu resolucije ni zagotovljena, saj so proti Trumpovemu ukazu vložene številne tožbe, in tudi predsednik je napovedal, da bo imelo zadnjo besedo vrhovno sodišče. Kongres bi lahko presekal mesece sodnih bojev in nemudoma razveljavil izredne razmere. A tudi samo njihova simbolična obsodba, ki ne bi zmogla premagati predsednikovega veta, bi bila zelo pomembna v sodnih procesih, v katerih bodo spodbijali ustanovst predsednikove odločitve.
Republikanci vedo, da bi Trumpov zgled lahko bil vodilo prihodnjih demokratskih predsednikov, ki bodo podobno obšli kongres, ko jim ta ne bo odobril zahtevanega denarja, denimo za veliko bolj nujen nadzor nad orožjem. Tudi med republikanskimi senatorji, ki ne bodo glasovali proti predsedniku, se pojavljajo dvomi o njegovi odločitvi. Charles Grassley iz Iowe je predlagal, da naj kongres preuči predsednikova pooblastila za razglasitev izrednih razmer. Njegov kolega, Lamar Alexander iz Tennesseeja, je celo menil, da je Trumpova odločitev »nepotrebna, nespametna in neskladna z ustavo«, čeprav ni hotel razkriti, ali bo podprl resolucijo.
Argumente demokratov je podprlo več kot 25 nekdanjih kongresnikov iz republikanske stranke, ki so zapisali, da je bila zaščita ustave vedno nad politično lojalnostjo. Podobno je 58 nekdanjih visokih uradnikov za nacionalno varnost v pismu pozvalo kongres, naj prekliče izredne razmere, saj na južni meji ni »dokumentiranih terorističnih ali varnostnih groženj« oziroma »nevarnosti, povezanih z nasilnim kriminalom«.
