

Rusija bo Donbas na vzhodu Ukrajine v celoti zavzela z orožjem ali pa se bodo ukrajinske sile od tam umaknile, je v pogovoru za medij India Today pred današnjim začetkom dvodnevnega uradnega obiska v Indiji dejal ruski predsednik Vladimir Putin. Ob tem je zavrnil možnost ponovne razširitve skupine G7 z vrnitvijo Rusije.
Ozemlja v Ukrajini pod ruskim nadzorom so poleg članstva Ukrajine v zvezi Nato eno ključnih odprtih vprašanj v aktualnih pogajanjih za končanje vojne pod okriljem ZDA.
Ukrajina se namreč svoji ozemeljski celovitosti ne namerava odpovedati, pri čemer ga podpirajo evropske zaveznice. Moskva si medtem prizadeva za priznanje zasedenega polotoka Krim in Donbasa, ki zajema regiji Doneck in Lugansk, kot ruskih.
Rusija trenutno zaseda nekaj več kot 19 odstotkov Ukrajine. Poleg Krima, ki si ga je priključila leta 2014, nadzira celotno regijo Lugansk, več kot 80 odstotkov sosednjega Donecka, okoli 75 odstotkov regij Herson in Zaporožje ter dele regij Harkov, Sumi, Mikolajiv in Dnipropetrovsk, navaja agencija Reuters.
Putin je zavrnil tudi možnost vrnitve Rusije v skupino sedmih gospodarsko najrazvitejših držav G7, iz katere je bila izključna po aneksiji Krima leta 2014. Med drugim je navedel, da se delež držav G7 v svetovnem gospodarstvu že več let zmanjšuje.
Ameriški predsednik Donald Trump je junija dejal, da je bila izključitev Rusije iz takratne skupine G8 napaka, že v času svojega prvega mandata pa je izrazil pripravljenost za njeno vrnitev.

V ospredju Putinovega obiska v Indiji je poglobitev vezi med državama na obrambnem področju, zaradi česar ga v New Delhiju spremlja tudi ruski obrambni minister Andrej Belousov. Pomembni temi bosta tudi trgovina in energetika, zlasti v luči pogajanj Indije z ZDA glede carin in pritiska, ki ga zaradi kupovanja ruske nafte na New Delhi izvaja Washington.
Gre sicer za prvi Putinov obisk v Indiji od začetka vojne v Ukrajini. Indijski premier Narendra Modi ga bo danes gostil na zasebni večerji, v petek bo nato na sporedu 23. rusko-indijski vrh, poročajo tuje tiskovne agencije.
Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da je prihodnost mirovnih pogajanj za Ukrajino negotova. Večurne razprave med ruskimi oblastmi ter ameriškima predstavnikoma Stevom Witkoffom in Jaredom Kushnerjem v Kremlju niso prinesle preboja. Glavna ovira ostaja vprašanje štirih ukrajinskih regij, ki jih Rusija delno zaseda. Moskva brez popuščanja Kijeva glede ozemlja ne vidi rešitve, Ukrajina pa kategorično zavrača kakršno koli odstopanje teritorija.
Kakšno je stanje na ukrajinskih bojiščih, preberite v članku Delovega dopisnika.
Kremelj trdi, da je Putin pripravljen iskati kompromis in da je sprejel del ameriških predlogov, toda bistveni dogovor še ni dosežen, poroča Guardian. Trump medtem pravi, da si Putin želi dogovor. Pogovore, ki se jih je udeležil tudi njegov zet Jared Kushner, je označil za »kar dobre«, a poudaril, da sta potrebna »dva za tango«. ZDA trdijo, da imajo z Ukrajino »nekaj dobro izoblikovanega«.
ZDA so potrdile, da se bo posebni ameriški odposlanec Steve Witkoff v četrtek v Miamiju srečal z ukrajinskim pogajalcem Rustemom Umerovom, poroča BBC.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa pravi, da je »dostojni mir mogoč le, če se upoštevajo ukrajinski interesi«. Medtem ko potekajo pogajanja, Ukrajina izgublja položaje na vzhodni fronti in se sooča z največjim korupcijskim škandalom po začetku vojne – vodja ukrajinske delegacije je odstopil po preiskavi doma.

V tem času je Rusija pospešila napredovanje in grozi, da bo zavzela še preostala ozemlja, če se Kijev ne preda. Evropske države in Ukrajina obtožujejo Putina, da se le pretvarja, da si želi miru, medtem ko v Kremlju trdijo, da evropski predlogi namerno spodkopavajo pogajanja.
V Kremlju pravijo, da so njihove pogajalske pozicije okrepljene zaradi zadnjih vojaških napredkov. Ruske sile so novembra zavzele dodaten 701 kvadratni kilometer ukrajinskega ozemlja in po ocenah zdaj nadzorujejo 19,3 odstotka države, navaja BBC. Putin obenem zaostruje retoriko do Evrope, ki jo obtožuje sabotiranja mirovnega procesa, ter trdi, da je »pripravljen na vojno«, če bi jo sprožila Evropa.
Zahodne države napovedujejo nadaljnjo vojaško pomoč Ukrajini. Evropska komisija je tudi predstavila načrt za financiranje Ukrajine z novo posojilno shemo, povezano z zamrznjenimi ruskimi sredstvi.
Generalna skupščina OZN je medtem sprejela resolucijo, ki zahteva takojšnjo in brezpogojno vrnitev ukrajinskih otrok, prisilno odpeljanih v Rusijo. Rusija resolucijo zavrača.
Komentarji