Trump na bojni nogi z WHO
Republikanski prvak zahteva neodvisnost agencije OZN s sedežem v Ženevi od Kitajske.
Odpri galerijo
Logo Svetovne zdravstvene organizacije na sedežu v Ženevi.
Foto Fabrice Coffrini Afp
New York – Pregled delovanja Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je potrdil aprilsko odločitev za zamrznitev ameriških sredstev, je prepričan Donald Trump. Agenciji OZN s sedežem v Ženevi je zaradi odvisnosti od Kitajske in s tem povezanih katastrofalnih napak pri obravnavanju pandemije koronavirusne bolezni zagrozil s stalnim umikom sredstev in celo z izstopom ZDA.
Grožnja je resna, saj je ameriški prispevek WHO daleč najvišji, veliko višji od kitajskega, a so resne tudi obtožbe. Trump je generalnemu direktorju Tedrosu Adhanomu Ghebreyesusu očital ignoriranje zgodnjih opozoril o širjenju virusa »verjetno iz političnih razlogov«. WHO je po njegovem ponavljala »netočne ali celo zavajajoče« kitajske trditve, kot je nepriznavanje prenosa virusa s človeka na človeka 14. januarja ali zatrjevanje 21. januarja, da to ni mednarodna urgenca. Poplava nasprotnih dokazov je WHO 30. januarja prisilila k preobratu, a je generalni direktor WHO tudi po tem hvalil kitajsko transparentnost in način spopada s pandemijo. Ni omenil kaznovanja zdravnikov, ki so že zgodaj opozarjali na to, ter onemogočanja obiska mednarodnih strokovnjakov v Wuhanu, je očital Trump.
Še več: dr.Tedros je hvalil kitajsko karanteno, a hkrati kritiziral ameriško zaprtje potniškega prometa s to državo. »Vaše politične igre o tem vprašanju so bile smrtonosne, saj so se druge države zanašale na vaše mnenje in odlašale z omejitvami potovanj na Kitajsko in iz nje.« Tretjega februarja je generalni direktor WHO ponovil takšno stališče, čeprav je svet že vedel, da so kitajske oblasti pred uvedbo karantene v Wuhanu več kot petim milijonom ljudi dovolile odpotovati iz mesta in so se mnogi od teh odpravili po svetu. Še marca je Adhanom kljub nasprotovanju številnih držav navajal kitajska zagotovila, da se covid-19 prenaša veliko počasneje od sezonske gripe.
»Ko ste 11. marca končno razglasili pandemijo, je ta v 114 državah že ubila več kot štiri tisoč ljudi in jih okužila več kot sto tisoč,« je bil oster Trump in omenil, da generalni direktor etiopskega rodu ni obsodil diskriminacije na Kitajskem živečih Afričanov niti kitajskega uničenja vzorcev virusa. Po prepričanju ameriškega predsednika se je WHO pod generalno direktorico Gro Harlem Brundtland leta 2003 popolnoma drugače odzvala na izbruh sarsa v južni Kitajski. Generalnemu direktorju WHO je dal 30 dni časa za dokaz neodvisnosti od Kitajske in velike izboljšave.
Sredi ameriške predvolilne kampanje najbrž ni nepomembno, da se je kar 40 odstotkov Američanov izreklo proti nakupom kitajskih izdelkov, tri četrtine pa jih je pripravljenih plačevati več za vrnitev ameriške industrije iz Kitajske. A ima tudi Peking svoje adute v napadih na nepredvidljivega ameriškega predsednika. Številni Američani se držijo za glavo zaradi Trumpovega priznanja jemanja spornega zdravila proti malariji z učinkovino hidroksiklorokin, ki ga odsvetujejo številni strokovnjaki.
Urednik uradne publikacije kitajske komunistične partije Hu Xijin ga je obtožil čarovništva pri obravnavanju zdravstvene krize, tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Zhao Lijian pa blatenja kitajskih ukrepov proti virusu, da bi tako prikril svoj nezadostni odgovor na krizo. Republikanska Bela hiša je napovedala ostrejše ukrepe proti kitajskemu tehnološkemu velikanu Huawei, zaradi česar se bodo spori še zaostrili.
Grožnja je resna, saj je ameriški prispevek WHO daleč najvišji, veliko višji od kitajskega, a so resne tudi obtožbe. Trump je generalnemu direktorju Tedrosu Adhanomu Ghebreyesusu očital ignoriranje zgodnjih opozoril o širjenju virusa »verjetno iz političnih razlogov«. WHO je po njegovem ponavljala »netočne ali celo zavajajoče« kitajske trditve, kot je nepriznavanje prenosa virusa s človeka na človeka 14. januarja ali zatrjevanje 21. januarja, da to ni mednarodna urgenca. Poplava nasprotnih dokazov je WHO 30. januarja prisilila k preobratu, a je generalni direktor WHO tudi po tem hvalil kitajsko transparentnost in način spopada s pandemijo. Ni omenil kaznovanja zdravnikov, ki so že zgodaj opozarjali na to, ter onemogočanja obiska mednarodnih strokovnjakov v Wuhanu, je očital Trump.
Logo Svetovne zdravstvene organizacije na sedežu v Ženevi.
Foto Fabrice Coffrini Afp
Foto Fabrice Coffrini Afp
Še več: dr.Tedros je hvalil kitajsko karanteno, a hkrati kritiziral ameriško zaprtje potniškega prometa s to državo. »Vaše politične igre o tem vprašanju so bile smrtonosne, saj so se druge države zanašale na vaše mnenje in odlašale z omejitvami potovanj na Kitajsko in iz nje.« Tretjega februarja je generalni direktor WHO ponovil takšno stališče, čeprav je svet že vedel, da so kitajske oblasti pred uvedbo karantene v Wuhanu več kot petim milijonom ljudi dovolile odpotovati iz mesta in so se mnogi od teh odpravili po svetu. Še marca je Adhanom kljub nasprotovanju številnih držav navajal kitajska zagotovila, da se covid-19 prenaša veliko počasneje od sezonske gripe.
Aduti Pekinga
»Ko ste 11. marca končno razglasili pandemijo, je ta v 114 državah že ubila več kot štiri tisoč ljudi in jih okužila več kot sto tisoč,« je bil oster Trump in omenil, da generalni direktor etiopskega rodu ni obsodil diskriminacije na Kitajskem živečih Afričanov niti kitajskega uničenja vzorcev virusa. Po prepričanju ameriškega predsednika se je WHO pod generalno direktorico Gro Harlem Brundtland leta 2003 popolnoma drugače odzvala na izbruh sarsa v južni Kitajski. Generalnemu direktorju WHO je dal 30 dni časa za dokaz neodvisnosti od Kitajske in velike izboljšave.
Inštitut za virologijo v kitajskem Wuhanu. Foto Hector Retamal Afp
Sredi ameriške predvolilne kampanje najbrž ni nepomembno, da se je kar 40 odstotkov Američanov izreklo proti nakupom kitajskih izdelkov, tri četrtine pa jih je pripravljenih plačevati več za vrnitev ameriške industrije iz Kitajske. A ima tudi Peking svoje adute v napadih na nepredvidljivega ameriškega predsednika. Številni Američani se držijo za glavo zaradi Trumpovega priznanja jemanja spornega zdravila proti malariji z učinkovino hidroksiklorokin, ki ga odsvetujejo številni strokovnjaki.
Urednik uradne publikacije kitajske komunistične partije Hu Xijin ga je obtožil čarovništva pri obravnavanju zdravstvene krize, tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Zhao Lijian pa blatenja kitajskih ukrepov proti virusu, da bi tako prikril svoj nezadostni odgovor na krizo. Republikanska Bela hiša je napovedala ostrejše ukrepe proti kitajskemu tehnološkemu velikanu Huawei, zaradi česar se bodo spori še zaostrili.
