Evropski nacionalisti tehtajo, ali jim Trumpova podpora že škodi

Če se je še pred kratkim zdelo, da ima Donald Trump v Evropi številne zaveznike, mu jih danes vse več obrača hrbet. Za evropsko populistično desnico je bil Trumpov objem nekoč politična prednost, danes pa postaja breme, piše Politico.

Nacionalistični voditelji so podporo Trumpu nekoč predstavljali kot dokaz, da je njihova politika postala globalna. A pred pomembnimi volitvami leta 2027, med drugim v Italiji, Franciji in na Poljskem, mnogi znova tehtajo, ali jim čezatlantska podpora še koristi.

Trumpov ugled v Evropi so načele carinske vojne, grožnje Grenlandiji in vojna z Iranom, ki je zvišala cene energije. Njegova vmešavanja, nekoč dobrodošla med ideološkimi zavezniki, lahko zdaj odvrnejo zmerne volivce, razdelijo nacionalistična volilna telesa in nasprotnikom ponudijo politično orožje.

Besedni dvoboj z Melonijevo

Najvidnejši primer je italijanska premierka Giorgia Meloni, nekoč ena najtesnejših Trumpovih zaveznic v Evropi. Njuno razmerje se je poslabšalo pred že nekaj časa, med drugim zaradi vojne v Iranu in njenih kritik na račun Trumpa, ki je kritiziral papeža Leona XIV., zdaj pa se je nov spor vnel po vrhu G7. Trump je zatrdil, da ga je Melonijeva »prosila« za skupno fotografijo, nato pa na družbenih omrežjih zapisal, da ji v Italiji »ne gre najbolje s priljubljenostjo«.

Melonijeva mu je odgovorila: »To, da sem vaša prijateljica, gotovo ne pomaga.« Dodala je: »V vsakem primeru moja priljubljenost ni vaša stvar. Predlagam, da se osredotočite na svojo.«

V Franciji je do podobnega sklepa prišel tudi Jordan Bardella, predsednik skrajno desnega Nacionalnega zbora in eden glavnih favoritov za predsedniške volitve. V nedavnem intervjuju za Politico je zavrnil Trumpovo podporo, ravnanje ameriškega predsednika pa označil za »nepredvidljivo«.

Po oceni Jean-Yvesa Dormagna, predsednika javnomnenjskega inštituta Cluster17, je Trumpova podpora za evropske nacionaliste postala prej breme kot prednost. »Trump tem voditeljem res povzroča težave,« je dejal. Njihova volilna telesa so glede Trumpa razdeljena, a ga vse pogosteje vidijo kot grožnjo.

Odnosi med Giorgio Meloni in Trumpom so se zaostrili spomladi, ko se je Italija distancirala od ameriško-izraelske vojne proti Iranu in med drugim ameriškim bombnikom prepovedala pristajanje v oporišču Sigonella na Siciliji. FOTO: Andreas Solaro/AFP

Le manjšina ga vidi kot prijatelja Evrope

Januarska raziskava Cluster17 v sedmih državah EU je pokazala, da imajo desni volivci o Trumpu sicer boljše mnenje kot splošna javnost, a ga le manjšina vidi kot »prijatelja Evrope«: 18 odstotkov volivcev Bardellovega Nacionalnega zbora, 23 odstotkov volivcev Melonijine stranke Bratje Italije in 25 odstotkov podpornikov Alternative za Nemčijo (AfD).

V junijski raziskavi Politica, ki jo je izvedel Public First, se je le 31 odstotkov volivcev AfD in 36 odstotkov volivcev Nacionalnega zbora strinjalo, da so ZDA »zanesljiv zaveznik«. V Združenem kraljestvu je Trump postal breme za stranko Reform UK Nigela Faragea, zlasti med neopredeljenimi volivci. Podobno velja v Franciji, kjer je nepriljubljen med desnosredinskimi volivci, ki jih poskuša pridobiti Nacionalni zbor.

Za Washington je posebej nerodno, da se od Trumpa odmikajo prav politiki, ki jih je njegova administracija poskušala pridobiti. Bela hiša je v nacionalnovarnostni strategiji lani pozdravila »rastoči vpliv patriotskih evropskih strank«, nato pa to podkrepila z javnimi podporami in zakulisnim navezovanjem stikov.

Eden odmevnejših primerov je bil obisk ameriškega podpredsednika J. D. Vancea na Madžarskem, kjer je aprila podprl nekdanjega premierja Viktorja Orbána v kampanji za ponovno izvolitev. Toda po koncu Orbánove 16-letne vladavine večina skrajno desnih voditeljev, ki prihodnje leto merijo na najvišje položaje, o svojem odnosu do Trumpa znova premišljuje ali ga spreminja.

Rubio na Madžarskem pri Orbánu februarja letos FOTO: Alex Brandon via Reuters

Konec politične romance

Sprememba je posebej opazna v Italiji in Nemčiji. Melonijeva je bila ena prvih evropskih voditeljic, ki je Trumpu čestitala ob ponovni izvolitvi leta 2024, ob začetku čezatlantske trgovinske vojne pa se je poskušala predstaviti kot most med Evropo in Washingtonom. Danes si izmenjujeta ostre opazke, potem ko Melonijeva ameriškim vojnim letalom v vojni z Iranom ni dovolila uporabe italijanskih oporišč.

V Nemčiji je vojna z Iranom še poglobila nezaupanje med Trumpom in AfD. Voditelji stranke so že spomladi pred ključnimi regionalnimi volitvami funkcionarje pozvali, naj omejijo poti v ZDA.

Vseh vezi z ameriškim predsednikom pa evropska desnica ne rahlja. Poljska stranka Zakon in pravičnost jih še naprej goji, saj Varšava ostaja tesna politična in vojaška zaveznica ZDA ter ena večjih evropskih nabavnic ameriškega orožja. Predsednik Karol Nawrocki, ki ga podpira stranka, poskuša povezave s Trumpom izkoristiti v notranjepolitičnem spopadu s premierom Donaldom Tuskom.

Po oceni Wojciecha Szackega iz Polityka Insight Zakon in pravičnost s tesnimi vezmi s Trumpom pridobiva pomembno notranjepolitično prednost: prek predsednika Karola Nawrockega ima dostop do Bele hiše.

Poljska ostaja tudi med državami, kjer je Trump dojet ugodneje kot drugod v EU: v raziskavi Cluster17 ga je 17 odstotkov poljskih vprašanih označilo za »prijatelja Evrope«, kar je bil največji delež med sedmimi anketiranimi članicami EU.