
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek na srečanju s predstavniki naftnih podjetij v Beli hiši vztrajal, da bodo ZDA prevzele Grenlandijo. Dodal je, da jo bodo prevzeli zlepa ali zgrda, če jim je to všeč ali ne, ker jo bosta sicer prevzeli Kitajska ali Rusija.
»Lastništvo je potrebno, ker najemnih pogodb ne braniš na enak način - moraš biti lastnik,« je dejal predsednik ZDA.
Trump od začetka svojega drugega mandata napoveduje prevzem Grenlandije zaradi naravnih bogastev in strateškega položaja ob Arktiki, po napadu na Venezuelo in uspešnem zajetju predsednika Nicolasa Madura so se njegove ozemeljske težnje in grožnje še okrepile, njegova tiskovna predstavnica pa je povedala, da predsednik glede tega ne izključuje vojaške opcije.
Že v četrtek je v pogovoru za New York Times dejal, da je lastništvo zelo pomembno. »To mislim, da je psihološko potrebno za uspeh. Mislim, da ti lastništvo da nekaj, česar ti najem ali pogodba ne moreta dati,« je dejal.
Skoraj štirje od desetih Dancev menijo, da bodo ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa napadle Grenlandijo, kaže danes objavljena anketa Voxmeter, izvedena za agencijo Ritzau. Od 1005 ljudi, anketiranih ta teden, jih je 38 odstotkov odgovorilo, da verjamejo, da bi lahko ZDA s silo prevzele nadzor nad danskim avtonomnim ozemljem.
Medtem je 28,6 odstotka ljudi odgovorilo, da se ne strinjajo s hipotezo, da bi bil Trump za prevzem nadzora nad Grenlandijo pripravljen posredovati z vojsko, navaja španska tiskovna agencija EFE.
Kljub Trumpovim prizadevanjem pa Grenlandija nima interesa, da bi postala del ZDA. V petek zvečer je pet strank grenlandskega parlamenta objavilo skupno izjavo, v kateri so izrazile nasprotovanje ameriškemu prevzemu otoka ter navedle, da morajo o prihodnosti Grenlandije odločati ljudje, ki tam živijo. Parlament bo sklical tudi zasedanje, na katerem bodo razpravljali o odzivu na grožnje ZDA.
Trumpu tako kljub sklicevanju na varnost pri prevzemu Grenlandije ne zadostujejo še vedno veljavni dogovori z Dansko, s katerimi so si Američani med drugo svetovno vojno in po njej zagotovili pravico do gradnje vojaških oporišč na Grenlandiji.
Na vprašanje o mejah njegove globalne moči je Trump v intervjuju odgovoril, da je to njegova lastna morala. »Vse, kar me lahko zaustavi, je moja pamet. Ne potrebujem mednarodnega prava, vendar ne želim škodovati ljudem,« je dejal.
Reuters je pred dnevi poročal tudi, da želi Trumpova vlada prebivalcem Grenlandije ponuditi do 100.000 dolarjev, da se odločijo za prostovoljni pristop k ZDA. Trump je v petek novinarjem povedal, da za zdaj ne razmišlja o nakupu.
»Trenutno še ne govorim o denarju za Grenlandijo. Morda bom, ampak za zdaj bomo nekaj storili glede Grenlandije, pa če jim je to všeč ali ne, ker če tega ne storimo, bosta Grenlandijo prevzeli Rusija in Kitajska, ki ju ne želimo za sosedi,« je dejal Trump.
Danska in Grenlandija ponudbe predsednika ZDA zavračata. Voditelji petih političnih strank grenlandskega parlamenta so v petek objavili skupno izjavo, v kateri so izrazili nasprotovanje ameriškemu prevzemu otoka, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Ne želimo biti Američani, ne želimo biti Danci, želimo biti Grenlandci. (...) Nobena druga država se ne sme vmešavati v to. O prihodnosti naše države moramo odločati sami - brez pritiska k prenaglim odločitvam, brez odlašanja in brez vmešavanja drugih držav,« so poudarili.
Danska in Grenlandija ponudbe predsednika ZDA zavračata, vse bolj nejevoljni so republikanci v ameriškem kongresu. Thom Tillis iz Severne Karoline je v senatu v petek povedal, da mu je zaradi teh neumnosti že slabo. Senator iz Nebraske Don Bacon pa je menil, da bi moral biti kongres bolj neodvisen in zagotoviti nadzor nad vlado, poroča televizija ABC.
Komentarji