
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Ameriški predsednik Donald Trump je na omrežju truth social zapisal, da bo s 1. februarjem uvedel 10-odstotne carine proti državam, ki uvažajo dobrine v ZDA, poroča BBC. Trump je zapisal, da bodo carine veljale, dokler ne sklene odgovora za »popoln in totalen nakup Grenlandije«.
Carine bo s 1. junijem povišal na 25 odstotkov, če ne dosežejo dogovora. Carine so namenjene državam, ki so na Grenlandijo poslale svoje vojake, med njimi Danska, Norveška, Švedska, Francija, Nemčija, Združeno kraljestvo, Nizozemska in Finska, poroča BBC.
Trump med države sicer ni vključil Slovenije, kljub temu da smo na Grenlandijo poslali dva častnika.
Francija je na Grenlandijo že poslala 15 vojakov, Nemčija 13. Okrepitve prihajajo še iz Švedske (3 častniki), Norveške (dva vojaka), Finske (dva častnika), Nizozemske (en mornariški časnik) in Združenega kraljestva (en častnik).
Trump je spomnil, da skušajo ZDA Grenlandijo kupiti že več kot 150 let. »Mnogi predsedniki so to poskušali, in to z dobrim razlogom, vendar je Danska to vedno zavrnila. Zdaj je zaradi Zlate kupole in sodobnih obrambnih in napadalnih oborožitvenih sistemov potreba po PRIDOBITVI še posebej pomembna,« je zapisal.
ZDA so več let prizanašale Danski in Evropski uniji, ker jim niso zaračunavale carin, je zapisal Trump. »Čas je, da nam Danska povrne,« je še dejal in dodal, da na nitki visi svetovni mir, sam pa bo sprejel močne ukrepe, da se bo izognil nevarni situaciji.
Ob koncu zapisa je Trump še poudaril, da so ZDA pripravljene na takojšnja pogajanja z Dansko in/ali katero koli od teh držav.

EU usklajuje odziv na grožnje ameriškega predsednika. »Evropska unija bo vedno odločno branila mednarodno pravo, ne glede na to, kje bo treba, začenši na ozemlju držav članic EU. Za zdaj usklajujem skupni odgovor držav članic Evropske unije glede tega,« je na vprašanje o Trumpovih grožnjah s carinami na novinarski konferenci v paragvajskem Asuncionu odgovoril predsednik Evropskega sveta Antonio Costa.
Če želimo blaginjo, je treba povezovati trge, ne pa uvajati carin, je še povedal na skupni novinarski konferenci s predsednikom Paragvaja Santiagom Peño in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen.
»Carine bi spodkopale čezatlantske odnose in povzročile tveganje nevarne spirale navzdol. Evropa bo ostala enotna, usklajena in zavezana ohranjanju svoje suverenosti,« sta v skupnem odziva zapisala Costa in von der Leyenova. Po njunem mnenju je vnaprej usklajena danska vaja »odgovor na potrebo po krepitvi varnosti na Arktiki in ne ogroža nikogar«.
Dodala sta, da je EU je popolnoma solidarna z Dansko in prebivalci Grenlandije. »Dialog ostaja bistvenega pomena in zavezani smo, da bomo nadgradili proces, ki sta ga Kraljevina Danska in ZDA začeli že prejšnji teden,« sta še dejala.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je na družbenem omrežju X zapisal, da Francija ostaja predana suverenosti in neodvisnosti držav, tako v Evropi kot drugje. »Nobeno ustrahovanje ali grožnja ne bo vplivala na nas – ne v povezavi z Ukrajino, ne z Grenlandijo, ne kjerkoli drugje po svetu, kjer se soočamo s takimi situacijami,« je zapisal in poudaril, da so grožnje s carinami nesprejemljive, prav tako pa nimajo mesta v tem kontekstu.
Tudi britanski premier Keir Starmer je obsodil Trumpovo grožnjo in v izjavi za javnost poudaril, da je prihodnost Grenlandije v rokah Grenlandcev in Dancev. »Prav tako smo jasno povedali, da je arktična varnost pomembna za celotno zvezo Nato in da bi morali zavezniki skupaj narediti več, da bi se soočili z rusko grožnjo z različnih delov Arktike,« je še dejal britanski premier.
»Uvajanje carin na zaveznike, ker se zavzemajo za skupno varnost zaveznikov Nata je povsem napačna. To bomo obravnavali neposredno z administracijo ZDA,« je zaključil.
Danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen je izrazil presenečenje nad Trumpovimi grožnjami. »Namen okrepljene vojaške prisotnosti na Grenlandiji, na katero se sklicuje predsednik ZDA, so namenjene ravno okrepitvi varnosti na območju Arktike,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Lokke Rasmussen Dodal je, da je v tesnih stikih z Evropsko komisijo in drugimi partnerji.
Trump je v preteklosti večkrat ponovil, da bodo ZDA prevzele Grenlandijo, pri tem pa ni izključil niti možnosti prevzema s silo. Bela hiša je v četrtek sporočila, da nameščanje evropskih sil na Grenlandiji nima nobenega vpliva na načrte predsednika Trumpa o ameriškem prevzemu tega danskega avtonomnega ozemlja. Trump je že v petek državam, ki nasprotujejo njegovim načrtom na Grenlandiji, zagrozil z uvedbo novih carin.
Ciprsko predsedstvo sveta EU je za nedeljo popoldne sklicalo izredno zasedanje stalnih predstavnikov držav članic (Coreper II).

Protestniki v Københavnu so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP z danskimi in grenlandskimi zastavami preplavili trg pred mestno hišo in vzklikali »Kalaallit Nunaat!«, grenlandsko ime za ta arktični otok. Shod se je začel ob 12. uri, protestniki pa so se ustavili tudi pred veleposlaništvom ZDA.
Proteste na Danskem so organizirala grenlandska združenja. »Cilj je poslati jasno in enotno sporočilo spoštovanja grenlandske demokracije in temeljnih človekovih pravic,« je na svoji spletni strani zapisalo združenje Uagut, ki povezuje Grenlandce na Danskem.
»Nedavni dogodki so Grenlandijo ter Grenlandce na Grenlandiji in na Danskem postavili pod velik pritisk,« je v izjavi za AFP poudarila predsednica združenja Uagut Julie Rademacher in pozvala k enotnosti. Ob tem je Grenlandce pozvala, naj stopijo skupaj.
Protest se je kasneje začel tudi v Nuuku. Demonstracije, ki se jih je po poročanju AFP udeležilo več tisoč ljudi, so potekale mirno.
Protestniki, med njimi tudi predsednik grenlandske vlade Jens-Frederik Nielsen, so vihteli grenlandske zastave, skandirali gesla in peli tradicionalne inuitske pesmi. Mnogi so nosili kapice z napisom Make America Go Away (Naj Amerika izgine), ki je parodija Trumpovega gesla Make America Great Again (Naj Amerika spet postane velika).
Po besedah organizatorjev protesta v Nuuku je namen shoda »pokazati, da smo enotni in da podpiramo naše politike, diplomate in partnerje«. Poudarili so tudi, da zahtevajo »spoštovanje pravice naše države do samoodločbe in spoštovanje nas kot naroda (...), mednarodnega prava in mednarodnih pravnih načel«.
Po zadnji javnomnenjski raziskavi, objavljeni januarja 2025, 85 odstotkov Grenlandcev nasprotuje priključitvi ozemlja ZDA, medtem ko jih priključitev podpira le šest odstotkov.
Komentarji