Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 50-odstotnih carin na širok nabor kanadskih izdelkov, s čimer je občutno zaostril trgovinski spor med Združenimi državami Amerike in Kanado. Novi ukrepi bodo začeli veljati čez 30 dni, kar obema stranema pušča omejen prostor za pogajanja.

Bela hiša potezo utemeljuje z domnevno »neenako obravnavo« ameriškega blaga na kanadskem trgu. Med glavnimi očitki so diskriminacija ameriške avtomobilske industrije, omejitve pri izvozu mlečnih izdelkov ter bojkot ameriških alkoholnih pijač v večini kanadskih provinc.

Obsežen seznam izdelkov, a tudi pomembne izjeme

Nove carine bodo zajele številne potrošniške in industrijske izdelke, med drugim vino, hokejske palice, cement ter drugo blago, ki je bilo doslej zaščiteno v okviru trgovinskega sporazuma med ZDA, Kanado in Mehiko (USMCA).

Evropa noče postati Trumpov divji zahod

Iz ukrepov so izvzeti nekateri ključni kanadski izvozni proizvodi, kot so energenti, kalijevo gnojilo, kritične mineralne surovine, ribe ter izdelki, za katere že veljajo posebne ameriške carine iz razlogov nacionalne varnosti, na primer jeklo in aluminij.

Carney: Kanada želi rešitev

Kanadski premier Mark Carney je v odzivu poudaril, da je njegova vlada Washingtonu že predstavila obsežne predloge za rešitev trgovinskega spora. Po njegovih besedah so ameriške carine v nasprotju z določili sporazuma USMCA.

»Ta trgovinski spor zvišuje življenjske stroške za družine, predvsem v Združenih državah. Kanada je pripravljena okrepiti pogajanja in poiskati rešitev, ki bo koristila prebivalcem obeh držav,« je sporočil Carney.

Pri tem je opozoril na ameriške izjave o kanadski suverenosti, kar mnogi razumejo kot posreden odziv na Trumpove pretekle izjave, da bi Kanada lahko postala 51. ameriška zvezna država.

Kanadski premier Mark Carney je v odzivu poudaril, da je njegova vlada Washingtonu že predstavila obsežne predloge za rešitev trgovinskega spora. FOTO: Andrej Ivanov/AFP

Nove carine predstavljajo nadaljevanje večletnega zaostrovanja trgovinskih odnosov med državama. ZDA že zdaj uporabljajo carine v višini od 15 do 50 odstotkov na kanadsko jeklo, aluminij in baker, poleg tega veljata tudi 35-odstotna carina na mehki les ter 25-odstotna dajatev na neameriške avtomobilske komponente.

Kanada je odgovorila s 25-odstotnimi povračilnimi carinami na izbrane ameriške izdelke iz sektorjev jekla, aluminija in avtomobilske industrije.

Gospodarske posledice bi lahko bile obsežne

Analitiki opozarjajo, da bi nove carine lahko sprožile nov val negotovosti v severnoameriškem gospodarstvu. Pričakovati je višje stroške za podjetja in potrošnike, dodatne inflacijske pritiske ter nadaljnje poslabšanje odnosov med državama, katerih gospodarstvi sta že desetletja tesno povezani.

Trumpova nepredvidljiva carinska politika: negotovost na borzah, dolar pada ...

Predsednica Kanadske gospodarske zbornice Candace Laing je odločitev Bele hiše označila za obžalovanja vredno in pozvala pogajalce, naj v 30-dnevnem obdobju dosežejo pomemben napredek. Podobno je predsednik ameriškega združenja proizvajalcev žganih pijač Chris Swonger opozoril, da obstaja nevarnost nadaljnjih povračilnih ukrepov, če dogovora ne bo.

Trump je nove carine uvedel na podlagi 338. člena ameriškega carinskega zakona iz leta 1930, ki omogoča ukrepanje v primerih domnevne trgovinske diskriminacije.

Analitiki opozarjajo, da bi nove carine lahko sprožile nov val negotovosti v severnoameriškem gospodarstvu. FOTO: Geoff Robins/AFP

Administracija se je za to pravno podlago odločila po tem, ko je ameriško vrhovno sodišče februarja razsodilo, da predsednik ni imel zakonske podlage za uvedbo obsežnih globalnih carin na podlagi zakonodaje o izrednih razmerah. Po tej odločitvi je morala ameriška vlada vrniti več deset milijard dolarjev neupravičeno pobranih carin, zato zdaj uporablja druge zakonske mehanizme za uvajanje novih uvoznih dajatev.

Naslednjih 30 dni bo odločilnih

Ker bodo nove carine začele veljati šele čez mesec dni, ostaja vprašanje, ali bo Ottawi in Washingtonu v tem času uspelo doseči kompromis.

Medtem ko kanadska vlada poudarja pripravljenost za intenzivna pogajanja, Bela hiša vztraja, da so ukrepi odgovor na dolgoletno nepošteno obravnavo ameriškega gospodarstva. Če dogovora ne bo, bi lahko severnoameriški trgovinski spor vstopil v novo, še bolj zaostreno fazo z občutnimi posledicami za podjetja, dobavne verige in potrošnike na obeh straneh meje.