Trump napovedal stoodstotne carine na kitajski izvoz, padec na Wall Streetu

Zaradi izvoznega nadzora nad redkimi zemljami, ki so ga za prvi november naznanili v Pekingu, je ameriški predsednik Donald Trump Kitajski sinoči napovedal stoodstotne carine na ves izvoz v ZDA ter lasten izvozni nadzor nad kritično programsko opremo. »Nemogoče je verjeti, da bi se Kitajska odločila za takšno akcijo, a se je, in ostalo je zgodovina. Hvala za pozornost v tej zadevi,« je v svojem znanem slogu zapisal na svojem družbenem omrežju truth social.

Njegovi napovedi so takoj sledili finančni trgi s padcem: indeks S&P 500 je zaključil z 2,7-odstotnim padcem, kar je največji od aprila.

Republikanski prvak se še ni naposlušal čestitk zaradi mirovnega sporazuma za palestinsko Gazo, že se mu je odprla druga, še veliko nevarnejša fronta. Kitajski predsednik Xi Jinping kaže, da ne bo pokleknil pred trgovinskim diktatom iz svoje velike  trgovinske partnerice, ampak bo odgovoril s svojim. Republikanski predsednik je kitajski ukrep označil za izjemno agresivnega ter odgovoril s protiudarcem. Doslej je Kitajski nabijal trideset odstotne carine ter upal na dogovor s kitajskim predsednikom.

Kitajski voditelj Xi Jinping FOTO: Maxim Shemetov/Reuters

Zaostritev med največjima svetovnima gospodarskima in vojaškima silama je ZDA izbrisala vse borzne pridobitve po tako imenovanem dnevu osvoboditve na začetku aprila, ko je prvič naznanil kazenske carine proti večini držav sveta. Medtem je bilo že videti, da bodo svetovni proizvajalci vzeli v zakup višje stroške za prodajo na ameriškem trgu. Inflacija v ZDA še ni v bližini idealnih dveh odstotkov, z 2,9 odstotka pa je vendarle precej nižja od povprečno petodstotne v času demokratskega predsednika Joeja Bidna.

Zdaj »doktorji pogube« spet napovedujejo borzne in druge katastrofe. Znani investitor Steve Eisman, ki je napovedal finančno krizo 2008, se zaradi kitajskega udarca boji recesije. Kot je poudaril tudi Trump, so redke zemlje nujne za vse od umetne inteligence in polprevodnikov do vojaške in visoko tehnološke industrije. Borzni indeks S&P 500 je padel za 2,7 odstotka, podobno drugi.  

Kitajska nadzoruje približno sedemdeset odstotkov redkih kovin in 90 odstotkov njihovega procesiranja. Z izvoznim nadzorom nad tako bistvenimi materiali Peking odgovarja na ameriške trgovinske prednosti, ki jih izkorišča Trump. ZDA so od razvitih držav najmanj odvisne od izvoza, delež bruto domačega proizvoda iz prodaje tujini je le enajst odstoten. Pri številnih drugih industrijskih državah je tretjinski.

Kitajsko pridobivanje redkih materialov v provinci Jiangxi. FOTO: China Stringer/Reuters

Tudi zato so se države kot Evropska unija, Kanada ali Mehika prisiljene pogajati s Trumpom, Kitajska pa je poseben primer: republikanski predsednik ji odžira dolgoletni na izvozu temelječi razvojni model. V desetletjih globalizacije so prevzeli nešteta industrijska in druga delovna mesta ZDA, Trump pa je prvi predsednik nove dobe, ki se je uprl temu trendu. Kitajsko zavzemanje svetovne proizvodnje vse bolj skrbi tudi Evropo.

Republikanski prvak je azijski diktaturi morda zamajal temelje družbenega miru, ki ga kupujejo z višanjem življenjskega standarda svojih prebivalcev. Če to drži, bo predsednik Xi JInping le težko popustil, Trumpove ZDA pa ne morejo pristati na kitajski izvozni diktat, ki med drugim prizadeva njihovo vojsko. Redke zemlje v resnici niso tako zelo redke, pravijo strokovnjaki, le malo držav pa je bilo doslej pripravljenih na njihovo drago in obsežno izkoriščanje. ZDA v Teksasu in drugje že poskušajo spreminjati razmerja, vprašanje pa je, če dovolj hitro.