Trump grozi: Če bo Iran napadel, bomo brez oklevanja odgovorili nazaj
Kongresniki in javnost so vse bolj skeptični do predsednikovih razlag, da je bil napad res upravičen. V Bruslju si medtem spričo zaostrovanja razmer prizadevajo za umiritev napetosti.
Odpri galerijo
Napad na iranskega poveljnika je nevarno zaostril napetosti na že tako nemirnem Bližnjem vzhodu. FOTO: Jim Watson/Afp
Ameriški predsednik Donald Trump je na twitterju opozoril, da ZDA ciljajo 52 iranskih točk in bodo napadle »zelo hitro in zelo močno«, če bo Teheran napadel Američane ali ameriška oporišča. Iran je po ameriškem atentatu na iranskega generala Kasema Sulejmanija napovedal odločno maščevanje.
Trump je pojasnil, da tarče predstavljajo 52 Američanov, ki so bili talci v Iranu več kot eno leto konec leta 1979, potem ko so jih odpeljali z ameriškega veleposlaništva v Teheranu.
Napad na iranskega poveljnika, ki ga je ukazal Trump, je nevarno zaostril napetosti na že tako nemirnem Bližnjem vzhodu. Zeleno cono v Bagdadu, kjer je med drugim ameriško veleposlaništvo v Iraku, ter oporišče, kjer so nameščene ameriške sile, so v soboto že zadele rakete.
Ajatola Hamenej, ki je bil v tesnem odnosu z umorjenim generalom Sulejmanijem, je ZDA napovedal maščevanje. Politični analitiki tako opozarjajo, da bi bila lahko Amerika tarča kibernetskih napadov ali pa se bodo na njene cilje na Bližnjem vzhodu spravili kako drugače.
Kmalu po tvitih so hekerji, ki so se identificirali kot člani iranske hekerske skupine, namreč že napadli spletno stran ameriške vladne agencije za zvezni depozitarni program. Hekerji so na strani zapisali, da ne bodo nehali podpirati prijateljev v regiji. Objavili so sliko okrvavljenega Trumpa, navaja BBC.
Medtem se morata Trump in njegova administracija otepati očitkov, da pravzaprav niso v resnici jasno pojasnili, kaj naj bi bila »neposredna grožnja« ameriškim ljudem, s katero je Trump upravičeval izvršitev napada. Kongresniki in javnost so vse bolj skeptični do predsednikovih razlag, da je bil napad res upravičen, navaja CNN.
Truplo Kasema Sulejmanija so že predali Iranu, prepeljali so ga v mesto Ahvaz na jugozahodu države. Dogajanje spremlja vrsta ceremonij, ki jih v živo prenašajo skoraj vse iranske televizije, prav tako so se na ulicah mest po državi zbrale množice ljudi. Danes zvečer bodo žalno slovesnost pripravili tudi v Teheranu; udeležil naj bi se je ves državni vrh. Sam pokop bo v torek potekal v Sulejmanijevem rojstnem kraju Kerman na jugovzhodu Irana.
V Bruslju si medtem spričo zaostrovanja razmer po smrti iranskega generala prizadevajo za umiritev napetosti. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je o tem govoril z iranskim zunanjim ministrom Mohamadom Džavadom Zarifom in ga povabil v Bruselj, so sporočili iz diplomatske službe EU.
Borrell je v telefonskem pogovoru z Zarifom govoril o zadnjih dogodkih v Iraku, o potrebi po zmanjšanju napetosti v regiji in pomembnosti ohranitve mednarodnega jedrskega sporazuma z Iranom, so še navedli. Borrell je Zarifa povabil v Bruselj, da bi nadaljevala njuna prizadevanja pri teh vprašanjih.
Borrell je ob tem tudi izrazil globoko zaskrbljenost spričo najnovejšega zaostrovanja razmer v Iraku. Iran je pozval k zadržanosti in k skrbnemu premisleku glede morebitnega odziva, da bi se izognili nadaljnjemu stopnjevanju napetosti, ki škodijo celotni regiji in tamkajšnjim prebivalcem, so še sporočili iz Bruslja.
Pred tem je že tudi vodja nemške diplomacije Heiko Mass dejal, da si bo s ciljem zmanjšanja napetosti prizadeval za pogovore tako z Iranom kot s ključnimi mednarodnimi partnerji v regiji, pri Združenih narodih in v EU. V Italiji pa se po ameriškem napadu na iranskega generala bojijo odziva Teherana, zato so zaostrili varnostne ukrepe v prestolnici Rim. Karabinjerji, policisti in vojaki so po vsem mestu poostrili protiteroristične kontrole, poroča STA.
Velika Britanija namerava v regijo napotiti vojaški ladji, ki bosta varovali ladje v strateško pomembni Hormuški ožini, je v soboto zvečer sporočil obrambni minister Ben Wallace. Na območje bodo napotili fregato HMS Montrose in rušilec HMS Defender. Tudi Wallace je vse strani pozval k prizadevanjem za zmanjšanje napetosti.
Zaradi ameriškega atentata na Solejmanija na iraških tleh so se zaostrili tudi odnosi med ZDA in Irakom. Iraško zunanje ministrstvo je ameriškega veleposlanika danes poklicalo na zagovor, koalicija pod vodstvom ZDA pa je po poročanju STA sporočila, da je začasno ustavila aktivnosti v boju proti Islamski državi.
Iraško zunanje ministrstvo je danes ameriškemu veleposlaniku Matthewu Tuellerju izrazilo uraden protest zaradi ameriškega napada na iraških tleh, v katerem je umrl Solejmani, pa tudi namestnik poveljnika pro-iranske milice v Iraku Sile za mobilizacijo ljudstva (PMF) Abu Mahdi al Muhandis ter več drugih borcev. »Gre za očitno kršenje iraške suverenosti,« je v izjavi zapisalo ministrstvo. Kot je dodalo, je bilo dejanje tudi v nasprotju z »dogovorjeno misijo mednarodne koalicije«.
Koalicija pod vodstvom ZDA je medtem danes sporočila, da je začasno ustavila svoj boj proti Islamski državi (IS) v Iraku, kjer ameriške sile urijo lokalne vojake. Kot razlog so navedli dejstvo, da so zeleno cono v Bagdadu, kjer je med drugim ameriško veleposlaništvo v Iraku, ter oporišče, kjer so nameščene ameriške sile, v soboto zadele rakete. »To je omejilo našo sposobnost izvajanja treninga s partnerji in podpore njihovih operacij proti IS in zato smo začasno ustavili te aktivnosti," je v izjavi zapisala koalicija.
Iraški parlament je danes izglasoval izključitev na tisoče ameriških vojakov iz iraških vojaških baz. Do tega prihaja po sobotnih napadih in opozorila mreže oboroženih sil šiitske večine Hašed, naj se Iračani odmaknejo od ameriških sil. Ob začetku današnje seje so imeli sicer poslanci težave s kvorumom. Po iraških vojaških bazah je nastanjenih okoli 5200 ameriških vojakov. Iraška vlada jih je v okviru širše koalicije za boj proti IS povabila leta 2014. Hašed, katerega deli so tesno povezani z Iranom in katerega pet borcev je umrlo v ameriškem napadu, glasno nasprotuje njihovi navzočnosti v državi in je parlament v preteklosti že pozval, naj umakne povabilo.
Trump je pojasnil, da tarče predstavljajo 52 Američanov, ki so bili talci v Iranu več kot eno leto konec leta 1979, potem ko so jih odpeljali z ameriškega veleposlaništva v Teheranu.
Napad na iranskega poveljnika, ki ga je ukazal Trump, je nevarno zaostril napetosti na že tako nemirnem Bližnjem vzhodu. Zeleno cono v Bagdadu, kjer je med drugim ameriško veleposlaništvo v Iraku, ter oporišče, kjer so nameščene ameriške sile, so v soboto že zadele rakete.
Ajatola Hamenej, ki je bil v tesnem odnosu z umorjenim generalom Sulejmanijem, je ZDA napovedal maščevanje. Politični analitiki tako opozarjajo, da bi bila lahko Amerika tarča kibernetskih napadov ali pa se bodo na njene cilje na Bližnjem vzhodu spravili kako drugače.
Kmalu po tvitih so hekerji, ki so se identificirali kot člani iranske hekerske skupine, namreč že napadli spletno stran ameriške vladne agencije za zvezni depozitarni program. Hekerji so na strani zapisali, da ne bodo nehali podpirati prijateljev v regiji. Objavili so sliko okrvavljenega Trumpa, navaja BBC.
Medtem se morata Trump in njegova administracija otepati očitkov, da pravzaprav niso v resnici jasno pojasnili, kaj naj bi bila »neposredna grožnja« ameriškim ljudem, s katero je Trump upravičeval izvršitev napada. Kongresniki in javnost so vse bolj skeptični do predsednikovih razlag, da je bil napad res upravičen, navaja CNN.
Truplo Kasema Sulejmanija so že predali Iranu, prepeljali so ga v mesto Ahvaz na jugozahodu države. Dogajanje spremlja vrsta ceremonij, ki jih v živo prenašajo skoraj vse iranske televizije, prav tako so se na ulicah mest po državi zbrale množice ljudi. Danes zvečer bodo žalno slovesnost pripravili tudi v Teheranu; udeležil naj bi se je ves državni vrh. Sam pokop bo v torek potekal v Sulejmanijevem rojstnem kraju Kerman na jugovzhodu Irana.
Danes zvečer bodo žalno slovesnost pripravili tudi v Teheranu. FOTO: Wana News Agency/Reuters
Bruselj zaskrbljen nad napetostmi
V Bruslju si medtem spričo zaostrovanja razmer po smrti iranskega generala prizadevajo za umiritev napetosti. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je o tem govoril z iranskim zunanjim ministrom Mohamadom Džavadom Zarifom in ga povabil v Bruselj, so sporočili iz diplomatske službe EU.
Borrell je v telefonskem pogovoru z Zarifom govoril o zadnjih dogodkih v Iraku, o potrebi po zmanjšanju napetosti v regiji in pomembnosti ohranitve mednarodnega jedrskega sporazuma z Iranom, so še navedli. Borrell je Zarifa povabil v Bruselj, da bi nadaljevala njuna prizadevanja pri teh vprašanjih.
Borrell je ob tem tudi izrazil globoko zaskrbljenost spričo najnovejšega zaostrovanja razmer v Iraku. Iran je pozval k zadržanosti in k skrbnemu premisleku glede morebitnega odziva, da bi se izognili nadaljnjemu stopnjevanju napetosti, ki škodijo celotni regiji in tamkajšnjim prebivalcem, so še sporočili iz Bruslja.
Pred tem je že tudi vodja nemške diplomacije Heiko Mass dejal, da si bo s ciljem zmanjšanja napetosti prizadeval za pogovore tako z Iranom kot s ključnimi mednarodnimi partnerji v regiji, pri Združenih narodih in v EU. V Italiji pa se po ameriškem napadu na iranskega generala bojijo odziva Teherana, zato so zaostrili varnostne ukrepe v prestolnici Rim. Karabinjerji, policisti in vojaki so po vsem mestu poostrili protiteroristične kontrole, poroča STA.
Velika Britanija namerava v regijo napotiti vojaški ladji, ki bosta varovali ladje v strateško pomembni Hormuški ožini, je v soboto zvečer sporočil obrambni minister Ben Wallace. Na območje bodo napotili fregato HMS Montrose in rušilec HMS Defender. Tudi Wallace je vse strani pozval k prizadevanjem za zmanjšanje napetosti.
Josep Borrell je izrazil globoko zaskrbljenost spričo najnovejšega zaostrovanja razmer v Iraku. FOTO: Juan Medina/Reuters
Iraški parlament izglasoval izključitev ameriških vojakov iz iraških vojaških baz
Zaradi ameriškega atentata na Solejmanija na iraških tleh so se zaostrili tudi odnosi med ZDA in Irakom. Iraško zunanje ministrstvo je ameriškega veleposlanika danes poklicalo na zagovor, koalicija pod vodstvom ZDA pa je po poročanju STA sporočila, da je začasno ustavila aktivnosti v boju proti Islamski državi.
Iraško zunanje ministrstvo je danes ameriškemu veleposlaniku Matthewu Tuellerju izrazilo uraden protest zaradi ameriškega napada na iraških tleh, v katerem je umrl Solejmani, pa tudi namestnik poveljnika pro-iranske milice v Iraku Sile za mobilizacijo ljudstva (PMF) Abu Mahdi al Muhandis ter več drugih borcev. »Gre za očitno kršenje iraške suverenosti,« je v izjavi zapisalo ministrstvo. Kot je dodalo, je bilo dejanje tudi v nasprotju z »dogovorjeno misijo mednarodne koalicije«.
Koalicija pod vodstvom ZDA je medtem danes sporočila, da je začasno ustavila svoj boj proti Islamski državi (IS) v Iraku, kjer ameriške sile urijo lokalne vojake. Kot razlog so navedli dejstvo, da so zeleno cono v Bagdadu, kjer je med drugim ameriško veleposlaništvo v Iraku, ter oporišče, kjer so nameščene ameriške sile, v soboto zadele rakete. »To je omejilo našo sposobnost izvajanja treninga s partnerji in podpore njihovih operacij proti IS in zato smo začasno ustavili te aktivnosti," je v izjavi zapisala koalicija.
Iraški parlament je danes izglasoval izključitev na tisoče ameriških vojakov iz iraških vojaških baz. Do tega prihaja po sobotnih napadih in opozorila mreže oboroženih sil šiitske večine Hašed, naj se Iračani odmaknejo od ameriških sil. Ob začetku današnje seje so imeli sicer poslanci težave s kvorumom. Po iraških vojaških bazah je nastanjenih okoli 5200 ameriških vojakov. Iraška vlada jih je v okviru širše koalicije za boj proti IS povabila leta 2014. Hašed, katerega deli so tesno povezani z Iranom in katerega pet borcev je umrlo v ameriškem napadu, glasno nasprotuje njihovi navzočnosti v državi in je parlament v preteklosti že pozval, naj umakne povabilo.
