ZDA trdijo, da so uničile več iranskih plovil, raket in dronov, Iran zanika

Ameriška vojska je uničila šest iranskih čolnov ter sestrelila rakete in drone, ki so jih iranske sile izstrelile proti plovilom ameriške mornarice in trgovskim ladjam, je danes sporočil poveljnik ameriškega centralnega poveljstva (Centcom) Brad Cooper. Iran je že zanikal, da bi ZDA potopile plovila, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Med vojno in mirom cveti zelena energija

Po navedbah Cooperja so ameriške sile uničile šest iranskih čolnov ter sestrelile več raket in dronov. Teheran je že zanikal njegove trditve. »Trditev ZDA, da so potopile več iranskih vojaških ladij, je lažna,« je po navedbah iranske državne televizije dejal visoki iranski vojaški uradnik.

Izraelska vojska je medtem v odzivu sporočila, da spremlja razmere v regiji. »IDF pozorno spremlja razmere in ostaja v visoki pripravljenosti (...) naši sistemi zračne obrambe in ofenzivne zmogljivosti ostajajo v visoki pripravljenosti,« je zagotovil izraelski vojaški uradnik.

Iran naj bi prestregel fregato ZDA

Iran je pred tem sporočil, da je prestregel ameriško vojno ladjo v Hormuški ožini, potem ko je ignorirala opozorila iranske mornarice. Iran je ameriško fregato, ki je plula v bližini otoka Džask, zadel z dvema izstrelkoma. 

Globalni dopisnik portala Axios Barak Ravid je na družbenem omrežju X zapisal, da je višji vladni uradnik ZDA zanikal, da je Iran zadel ameriško ladjo z izstrelki. Da so iranske sile zadele ameriško vojno ladjo, so zanikali tudi v centralnem poveljstvu ZDA. 

Iranska mornarica je po poročanju iranske državne televizije danes izstrelila tudi manevrirne rakete in drone v bližino ameriških rušilcev, ki sta prečkala Hormuško ožino, da bi pomagala pri prizadevanjih za ponovno vzpostavitev komercialnega ladijskega tranzita. Mornarica naj bi proti rušilcema, opremljenima z vodenimi raketami, izstrelila več opozorilnih strelov.

Ameriški predsednik Donald Trump je sicer napovedal, da bodo ZDA danes začele spremljati ladje skozi Hormuško ožino. Države z vsega sveta so ZDA zaprosile za pomoč pri osvoboditvi njihovih ladij, je zapisal na svojem družbenem omrežju truth social. Iran je opozoril, da bi vmešavanje ZDA v Hormuški ožini pomenilo kršitev premirja, danes pa zagrozil z napadom na ladje, ki bi vanjo vplule.

Centralno poveljstvo ameriške vojske (Centcom) je sporočilo, da bo vojaška podpora Trumpovi pobudi vključevala rušilce, več kot sto letal, brezpilotnih letal in 15.000 vojakov.

Kot je Trump zapisal na truth social, so ga države z vsega sveta, ki niso vpletene v bližnjevzhodni konflikt, prosile, naj jim pomaga osvoboditi njihove ladje, ki so zaradi iranske blokade obtičale v Hormuški ožini. Washington jih je obvestil, da bo ladje varno vodil skozi ožino, »da bodo lahko svobodno in uspešno nadaljevale svoje posle,« je zapisal.

»Ta proces, Projekt Svoboda, se bo začel v ponedeljek zjutraj po bližnjevzhodnem času,« je napovedal ameriški predsednik in Iranu zagrozil z ostrimi ukrepi v primeru kakršnega koli oviranja pobude.

Kot je dodal, gre za humanitarno gesto, saj številnim ladjam zmanjkuje hrane in drugih zalog, potrebnih za vzdrževanje zdravih in higienskih razmer na krovu.

FOTO: Roberto Schmidt/Getty Images via AFP

Na Trumpovo napoved se je odzval Iran. »Vsako vmešavanje ZDA v novi pomorski režim v Hormuški ožini bo veljalo za kršitev premirja,« je v nedeljo opozoril vodja iranskega sveta za nacionalno varnost Ebrahim Azizi.

Iranska vojska pa je danes zagrozila z napadom na ameriške sile, če bodo vplule v Hormuško ožino.

»Opozarjamo, da bo vsaka tuja oborožena sila, zlasti agresivna ameriška vojska, ki namerava pristopiti k Hormuški ožini ali vanjo vstopiti, postala tarča in bo napadena,« je poudaril generalmajor Ali Abdolahi iz centralnega poveljstva iranske vojske. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je dodal, da Hormuško ožino nadzirajo iranske oborožene sile in da se je za vsak varen prehod skoznjo treba uskladiti z njimi.

Britanska agencija za pomorsko trgovino je danes sporočila, da je bila v Hormuški ožini napadena še ena ladja. Kot so zapisali na družbenem omrežju X, so s tankerja v nedeljo zvečer sporočil, da so ga okoli 145 kilometrov severno od mesta Fudžajra v Združenih arabskih emiratih zadeli »neznani izstrelki«. Člani posadke po navedbah UKMTO v napadu niso bili poškodovani, za zdaj tudi ne poročajo o okoljski škodi zaradi napada.

Nekaj ur prej je agencija sporočila, da je eno od tovornih ladij v ožini napadlo več majhnih čolnov.

Iran še vedno ovira plovbo skozi strateško pomembno Hormuško ožino, ZDA pa ohranjajo blokado iranskih pristanišč.

Ameriški predsednik Donald Trump FOTO: Mandel Ngan/AFP

Rutte: Evropske zaveznice so razumele Trumpovo sporočilo

Evropa je razumela sporočilo predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki je bil razočaran zaradi zavračanja sodelovanja v njegovi vojni proti Iranu, je ob začetku vrha Evropske politične skupnosti (EPS) dejal generalni sekretar Nata Mark Rutte. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas pa je poudarila, da je treba okrepiti evropski steber Nata. »ZDA so bile nekoliko razočarane nad odzivom Evrope na trenutno situacijo na Bližnjem vzhodu,« je danes v Erevanu dejal generalni sekretar zavezništva, potem ko je Trump v petek napovedal umik okoli 5000 ameriških vojakov iz Nemčije.

Trump je pred tem nekatere članice Nata obtožil, da ne storijo dovolj pri podpori ZDA v njeni vojni proti Iranu, o kateri jih sicer pred začetkom ni obvestil.

»Glede na to, kar mi poročajo vsi moji stiki med evropskimi voditelji, so ti dobro razumeli sporočilo ZDA, slišali so ga jasno in glasno,« je dodal Rutte. »Vse te države zdaj sodelujejo v okviru svojih dvostranskih sporazumov in zagotavljajo logistično podporo in zahteve glede oporišč,« je dejal.

Čas, ki ga je Trump izbral za napoved tega umika, je presenečenje, čeprav je bila sama odločitev pričakovana, pa je v Erevanu poudarila visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Kaja Kallas. »To kaže, da moramo resnično okrepiti evropski steber Nata in da moramo resnično storiti več,« je dodala.

Trumpova Amerika na strani AfD

Tudi predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je dejala, da evropske države potrebujejo večjo neodvisnost na področju obrambe in varnosti. »Okrepiti moramo naše vojaške zmogljivosti, da se bomo lahko sami branili in zaščitili,« je poudarila in dodala, da »morajo zdaj pospešiti proizvodnjo vojaške opreme«.

»Evropejci prevzemajo odgovornost za svojo usodo, povečujejo svoje izdatke za obrambo in varnost ter gradijo skupne rešitve,« je dodal francoski predsednik Emmanuel Macron.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je v petek ukazal umik približno 5000 ameriških vojakov iz Nemčije v prihodnjih šestih do 12 mesecih. Da razmišljajo o tem koraku, je že pred tem dejal Trump, ki ga je razjezila izjava nemškega kanclerja Friedricha Merza, da je očitno, da ZDA nimajo nobene strategije v Iranu.

Armenija od nedelje gosti osmi vrh Evropske politične skupnosti, na katerem okoli 50 voditeljev evropskih držav in mednarodnih organizacij v senci vojn na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini razpravlja o varnostnih vprašanjih, energetski varnosti in regionalnih izzivih. Temu neformalnemu srečanju bo sledil še prvi vrh EU-Armenija.