Trump želi do zidu z izrednim stanjem

ZDA se bližajo rekordno dolgi ustavitvi dela zvezne vlade.

Objavljeno
07. januar 2019 20.58
Posodobljeno
07. januar 2019 21.00
Obiskovalci ostajajo pred zaprtimi vrati muzejev in kulturnih znamenitosti, medtem ko se je ustavitev dela vlade zavlekla že v tretji teden. FOTO Reuters
New York – Javni uslužbenci bodo ta teden ostali brez prvega izplačila plač, ko se delna ustavitev dela vlade vleče že proti tretjemu tednu. Ne vlada ne vrh demokratov še ne kažejo, da bodo popustili, predsednik celo grozi, da bo uvedel izredno stanje na južni meji in od vojske zahteval naj začne graditi zid.

Pogajanja med kongresom in Belo hišo minuli konec tedna niso prinesla napredka, le demokratski senator Chris Coons je v besedah Donalda Trumpa, da je za gradnjo zidu namesto betona pripravljen uporabiti jeklo, videl »majhen, a pomemben korak« proti dogovoru. Če tega ne bo do sobote, bo to postalo najdaljše zaprtje vlade v zgodovini države, Trump pa je v nedeljo zagrozil, da je pripravljen razglasiti izredno stanje na področju priseljevanja čez južno mejo in se tako izognil kongresni odobritvi denarja za gradnjo zidu.
Trump ne odstopa od zidu, demokrati ga še vedno nočejo plačati.
Zanj želi 5,7 milijarde dolarjev, v zameno bi pristal na 800 milijonov dolarjev za »nujne humanitarne potrebe«, tudi za razširjeno medicinsko pomoč ljudem, ki na nedovoljen način prestopijo mejo.

Trumpov nagovor države

Bela hiša je sporočila, da bo Donald Trump v torek v najbolj gledanem večernem terminu prek televizijskih zaslonov nagovoril Američane in jih poskušal prepričati, zakaj je gradnja zidu na meji z Mehiko tako pomembna in da gre za vprašanje varnosti države. Nato naj bi v četrtek obiskal mejno območje in se »srečal z ljudmi na fronti nacionalne varnosti in humanitarne krize«. Do zdaj ni bilo v navadi, da bi predsednik uporabil neposredni televizijski nagovor za reševanje političnega spora, toda Trump je prekršil že veliko nenapisanih pravil.

 

Boj za javnost


Obe strani skrbno spremljata, kako se na vladni zastoj odziva javnost. Trump je že ob koncu jesenske volilne kampanje vse sile usmeril v razpihovanje težav s priseljevanjem, od svaril pred karavano do pošiljanja vojske na mejo, s čimer je želel razgreti svoje konservativne volivce. Račun se ni izšel, saj je bila republikanska stranka poražena v poslanskem domu. Volitve je zal las preživel tekaški poslanec desnice Will Hurd, njegov volilni okraj se razteza kar na tretjini meje med ZDA in Mehiko, pomagalo mu je, da je eden od redkih republikancev, ki so glasno nasprotovali Trumpovi politiki priseljevanja. Po raziskavi organizacije Quinnipiac večina volivcev (54 odstotkov) nasprotuje gradnji zidu, podpora zanj je krepka le med republikanci (za jih je 86 odstotkov).

Bela hiša poskuša vprašanje gradnje zidu razširiti v krizo nacionalne varnosti.
Predstavniki Bele hiše so začeli ponavljati trditve, da so varnostni organi pridržali »okoli štiri tisoč znanih ali osumljenih teroristov«, kot je v nedeljo dejala njena tiskovna predstavnica Sarah Sanders. Toda celo na vladi naklonjeni televiziji Fox News voditelj Chris Wallace ni dopustil takšnega izkrivljenja dejstev, saj so po podatkih ministrstva za zunanje zadeve vse omenjene zajeli na letališčih, niti enega pa pri prehodu kopenske meje na jugu. Sandersova se ni pustila zmesti in je vztrajno ponavljala, da teroristi prihajajo v ZDA na različne načine.

Po oceni komentatorjev skuša vlada na ta način upravičiti razloge za morebitno uvedbo izrednih razmer. Predsednik je medtem sprožil obsežno kampanjo na družbenem omrežju Twitter, kjer svoje podpornike prepričuje, da je zid nujen za preživetje države. Zdi se, da mu to uspeva, kar pomeni, da se lahko uresničijo črne napovedi o dolgi vladni krizi.


Obupani uslužbenci


Javni uslužbenci, ki delajo brez plač, so začeli v protest množično »obolevati«.
Medtem javni uslužbenci po vseh ZDA vse bolj zategujejo pasove, televizijske zaslone začenjajo polniti prizori odraslih ljudi, ki v solzah trdijo, da jim zmanjkuje denarja za osnovne potrebe, kot je hrana na mizi. Okoli 380.000 uslužbencev zvezne vlade je na neplačanih prisilnih dopustih, 420.000 jih mora še vedno opravljati svoje delo, čeprav zanj niso plačani. Tako je v New Yorku izbruhnila nenadna »epidemija« med letališkimi uslužbenci, na letališču JFK je 150 pripadnikov uprave za varnost v transportu (TSA) sporočilo, da so zboleli. Podobno se dogaja na drugih letališčih, v Dallasu je delež bolnih trikrat višji kot običajno, po neuradnih podatkih naj bi šlo za organizirano obliko protesta. Nacionalni parki so napovedali, da bodo denar od vstopnin preusmerili za sprotno vzdrževanje, kar pomeni kršitev zakonodaje in bi lahko sprožilo pravne posledice.

Demokrati nadaljujejo s taktiko sprejemanja zakonov v poslanskem domu, s katerimi bi omogočili financiranje in delovanje posameznih delov vlade, ki niso povezani z izvajanjem politike priseljevanja in varovanjem meje. Toda ukrepi treskajo v senatni zid, saj je republikanski vodja senata Mitch McConnell drži obljube, da ne bo dovolil razprave in odločanja o zakonih, ki jih predsednik vnaprej zavrača. Podobno kot so demokrati 2015 preprečevali republikanske poskuse, da bi se financiranjem posameznih ministrstev izognili grožnji po ustavitvi dela celotne vlade.

Chris Van Hollen, demokratski senator iz zvezne države Maryland, ki zelo veliko zveznih uslužbencev, je zaradi tega pozval, naj poslanski dom ustavi sprejemanje vse zakonodaje, dokler republikanci v senatu ne omogočijo glasovanja o zakonih, ki bi omogočili ponovno delovanje večjega dela vlade.