Trump: »Zidovi stoodstotno delujejo«
Predsednikovi nasprotniki bodo sporno odločitev o razglasitvi izrednih razmer na meji z Mehiko poskusili izpodbijati na sodišču.
Odpri galerijo
Trump je v pogajanjih s kongresom za gradnjo 320 kilometrov dolgega odseka zidu zahteval 5,7 milijarde dolarjev. FOTO: Alex Edelman / AFP
Odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo podpisal kongresni sporazum o financiranju dela vlade, hkrati pa razglasil izredne razmere na južni meji z Mehiko in si tako zagotovil finančna sredstva za gradnjo spornega zidu, je po mnenju kritikov nevaren precedens.
Njena skladnost z ameriško ustavo in pristojnostmi, ki jih ta daje stanovalcu Bele hiše, je v najboljšem primeru vprašljiva. Čeprav jo je podprla vrsta republikanskih politikov, se v stranki še zdaleč ne strinjajo o njeni ustavnosti. Demokrati jo medtem v en glas zavračajo kot poskus »uzurpacije moči« in se sprašujejo, ali bodo tudi Trumpovi nasledniki uporabljali skrajni ukrep za dosego političnih ciljev.
Trump je ob napovedi razglasitve izrednih razmer poudaril, da ne bo prvi predsednik, ki se je odločil za takšen korak. »Razglasil bom izredne razmere, to smo po letu 1977 že velikokrat doživeli in redkokdaj je to pomenilo težave.« Svojo odločitev je upravičil z ugotovitvijo, da ZDA ne nadzorujejo južne meje, prek katere se v državo domnevno stekajo droge in različni kriminalci. Po predsednikovem mnenju je gradnja zidu najučinkovitejši način reševanja teh težav. »Zidovi stoodstotno delujejo,« je poudaril in vztrajal, da odločitev ni neposredno povezana z njegovimi predvolilnimi obljubami o gradnji zidu na meji z Mehiko, ampak je reakcija na resnične izzive, ki postavljajo pod vprašaj varnost Američanov.
Ameriški predsednik je v pogajanjih s kongresom o gradnji 320 kilometrov dolgega odseka zidu zahteval 5,7 milijarde dolarjev, a pri tem ni bil uspešen. Kompromisni sporazum o financiranju dela vlade, ki je bil v četrtek potrjen v senatu, je vključeval zgolj 1,3 milijarde dolarjev za financiranje obmejne varnosti in gradnjo mejnih ovir.
Vodja predstavniškega doma kongresa Nancy Pelosi in vodja demokratske manjšine v senatu Chuck Schumer sta predsednikovo odločitev označila za nezakonito dejanje, »veliko zlorabo predsedniških moči« in obupani poskus prikrivanja dejstva, da je Trump prelomil ključno volilno obljubo. Med predsedniško kampanjo je namreč vztrajal, da bo gradnjo zidu na južni meji plačala mehiška vlada. »Izrednih razmer ni in predsednikovo ustrahovanje jih ne more ustvariti,« sta poudarila demokratska kongresnica in senator, ki sta pozvala republikanske kolege v kongresu, naj se uprejo predsednikovim načrtom. »Predsednik ni nad zakonom. Kongres mu ne sme dovoliti, da bo raztrgal ustavo.«
Pričakujejo, da bodo Trumpovi nasprotniki uporabili vse pravne vzvode pri izpodbijanju njegove odločitve. To pričakuje tudi predsednik, ki verjame, da se bo vse skupaj končalo na vrhovnem sodišču.
Njena skladnost z ameriško ustavo in pristojnostmi, ki jih ta daje stanovalcu Bele hiše, je v najboljšem primeru vprašljiva. Čeprav jo je podprla vrsta republikanskih politikov, se v stranki še zdaleč ne strinjajo o njeni ustavnosti. Demokrati jo medtem v en glas zavračajo kot poskus »uzurpacije moči« in se sprašujejo, ali bodo tudi Trumpovi nasledniki uporabljali skrajni ukrep za dosego političnih ciljev.
Trump je ob napovedi razglasitve izrednih razmer poudaril, da ne bo prvi predsednik, ki se je odločil za takšen korak. »Razglasil bom izredne razmere, to smo po letu 1977 že velikokrat doživeli in redkokdaj je to pomenilo težave.« Svojo odločitev je upravičil z ugotovitvijo, da ZDA ne nadzorujejo južne meje, prek katere se v državo domnevno stekajo droge in različni kriminalci. Po predsednikovem mnenju je gradnja zidu najučinkovitejši način reševanja teh težav. »Zidovi stoodstotno delujejo,« je poudaril in vztrajal, da odločitev ni neposredno povezana z njegovimi predvolilnimi obljubami o gradnji zidu na meji z Mehiko, ampak je reakcija na resnične izzive, ki postavljajo pod vprašaj varnost Američanov.
Demokrati: Velika zloraba moči
Ameriški predsednik je v pogajanjih s kongresom o gradnji 320 kilometrov dolgega odseka zidu zahteval 5,7 milijarde dolarjev, a pri tem ni bil uspešen. Kompromisni sporazum o financiranju dela vlade, ki je bil v četrtek potrjen v senatu, je vključeval zgolj 1,3 milijarde dolarjev za financiranje obmejne varnosti in gradnjo mejnih ovir.
Vodja predstavniškega doma kongresa Nancy Pelosi in vodja demokratske manjšine v senatu Chuck Schumer sta predsednikovo odločitev označila za nezakonito dejanje, »veliko zlorabo predsedniških moči« in obupani poskus prikrivanja dejstva, da je Trump prelomil ključno volilno obljubo. Med predsedniško kampanjo je namreč vztrajal, da bo gradnjo zidu na južni meji plačala mehiška vlada. »Izrednih razmer ni in predsednikovo ustrahovanje jih ne more ustvariti,« sta poudarila demokratska kongresnica in senator, ki sta pozvala republikanske kolege v kongresu, naj se uprejo predsednikovim načrtom. »Predsednik ni nad zakonom. Kongres mu ne sme dovoliti, da bo raztrgal ustavo.«
Pričakujejo, da bodo Trumpovi nasprotniki uporabili vse pravne vzvode pri izpodbijanju njegove odločitve. To pričakuje tudi predsednik, ki verjame, da se bo vse skupaj končalo na vrhovnem sodišču.
