Trumpov državniški obisk na Otoku: blizu kralju, daleč od oči javnosti

Častna straža. Vožnja v kraljevi kočiji. Slovesna večerja. To bodo nekateri od vrhuncev tridnevnega državniškega obiska, ki ga bo ameriški predsednik Donald Trump nocoj začel v Združenem kraljestvu. Britanske oblasti bodo z izkazovanjem posebne časti republikancu poskušale utrditi odnose z najtesnejšo zaveznico. Nevarnost je, da bodo njihovi napori v času upadanja ameriškega zanimanja za staro celino šli v nič.

V življenju neke države je lahko obiskov visokih gostov bodisi premalo bodisi preveč. Trumpova vse pogostejša pojavljanja na Otoku, kjer se je nazadnje mudil pred mesecem dni, gotovo spadajo v slednjo kategorijo, vsaj sodeč po odnosu britanske javnosti do ameriškega predsednika. Negativno mnenje o njem ima po meritvah agencije YouGov kar 78 odstotkov vprašanih; povedno je, da slabše od republikanca med svetovnimi in domačimi politiki kotira samo še ruski predsednik Vladimir Putin.

Temu primerno bo večina Trumpovega tokratnega državniškega obiska potekala stran od oči javnosti, oziroma tam, kjer ga napovedani množični protesti ne bodo mogli zmotiti. Trump bo skupaj s prvo damo Melanio večji del časa preživel na gradu Windsor, zahodno od Londona, kjer ju bosta gostila britanski kralj Karel III. in kraljica Camilla, jima iz kraljeve kočije razkazala srednjeveško posestvo in vrtove ter v njuno čast priredila slovestno večerjo. Šele v četrtek, na zadnji dan obiska, bo Trump zamenjal Windsor za premierovo podeželsko rezidenco Chequers – še eno lokacijo, odmaknjeno od vrveža Londona, kjer ga bo sprejel Keir Starmer.

Trumpova afiniteta do Otoka

Trump je od britanskega premiera prejel vabilo na državniški obisk kmalu po vrnitvi na oblast v ZDA in postal eden redkih voditeljev, ki ga je ta čast doletela že drugič. Svoj prvi državniški obisk na Otoku je republikanec prestal leta 2019, in sicer kot gost pokojne kraljice Elizabete II., v družbi katere je vidno užival. »Njeni ljudje so rekli, da se ni tako zabavala že 25 let,« je zatrdil po vrnitvi domov.

Zavedajoč se predsednikove afinitete do dežele njegovih prednikov (Trumpova mati je bila po rodu Škotinja) in vsega, povezanega s kraljevo družino, Starmerjeva vlada tako rekoč ni imela druge izbire, kot da Trumpa vnovič podvrže posebni obravnavi in s tem poskuša preprečiti, da bi se pregovorno posebni odnosi med državama izrodili v povsem običajne. Ta taktika je vsaj do neke mere delovala: tudi na njen račun je Združeno kraljestvo postalo prva država, ki je z ameriškimi oblastmi sklenila dogovor o zmanjšanju tako imenovanih vzajemnih carin na uvoz blaga v ZDA.

Vsi deli dogovora do danes še niso bili uresničeni, vključno z umikom 25-odstotnih carin na uvoz britanskega aluminija v ZDA. Britanske oblasti se kljub temu nadejajo, da bodo Trumpov obisk zaznamovale predvsem vesti o poglabljanju gospodarskih odnosov med državama – in sicer na področjih jedrske energije, tehnologije, umetne inteligence in finančnih storitev.

Dolga senca afere Epstein

Njihovi načrti niso brez pomankljivosti. Med zaveznicama namreč ne manjka opaznih razlik v pogledih na vojni v Ukrajini in Gazi, pa tudi na vprašanja migracij ter svobode govora, ki močno razdvajajo tako ameriško kot britansko družbo. K občutljivim tematikam je treba prišteti tudi afero Epstein, zaradi katere je moral prejšnji teden odstopiti Peter Mandelson, dosedanji britanski veleposlanik v ZDA in siva eminenca vladajoče laburistične stranke, potem ko so se v medijih pojavila sporna elektronska sporočila, ki si jih je leta 2008 izmenjal s pokojnim ameriškim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom.

Povezave z Epsteinom obremenjujejo tudi ameriškega predsednika Trumpa, zlasti od objave vsebine opolzke čestitke, ki naj bi jo republikanec poslal nekdanjemu znancu za njegov 50. rojstni dan.