Trumpov odvetnik bo javno pral perilo svojega nekdanjega šefa

Na plan prihajajo povezave med Trumpovo kampanjo in Rusijo, ki so morda usmerjale napade na volitve.
Objavljeno
12. januar 2019 07.00
Posodobljeno
12. januar 2019 07.00
Osebni odvetnik predsednika Michael Cohen je pristal na javno zaslišanje pred ameriškim kongresom. FOTO: Reuters
New York – Vladna kriza, ki se je danes prevesila v rekordno dolgo ustavitev dela vlade v Washingtonu, prekriva vse drugo dogajanje v ameriški prestolnici. A to ni zastalo, zadnje dni se kopičijo novice v zvezi s preiskavo o delovanju Donalda Trumpa in njegove predsedniške kampanje, predsedniku se obetajo težavni tedni.

Trump je že tako ali tako globoko v pravnih težavah, saj proti njemu poteka kar 17 različnih postopkov, ki jih usmerja sedem različnih ekip tožilcev in preiskovalcev. Osrednje mesto zavzema tako imenovana Ruska preiskava, ki jo usmerja posebni preiskovalce Robert Mueller, v to številko niso vključene kongresne preiskave.

Število slednjih se bo po demokratskem prevzemu večine v poslanskem domu razbohotilo, odbor za nadzor in reforme pa je napovedal, da bodo 7. februarja javno zaslišali Michaela Cohena, dolgoletnega Trumpovega odvetnika, ki je skrbel za odpravljanje njegovih težav. Cohen, ki bo marca odšel na triletno zaporno kazen zaradi kršitev davčne in volilne zakonodaje, je ena od ključnih prič v Muellerjevi preiskavi. Prav tako je v središču preiskave o Trumpovi morebitni kršitvi zakonodaje o financiranju volilne kampanje s plačilom denarja za molk dvema domnevnima ljubicama.

Rekordni zastoj zvezne vlade
Hromeča ustavitev dela vlade je morda najdaljša v ameriški zgodovini, a še zdaleč ne edina, te so sploh v zadnjem desetletju postale ne tako redko težko orožje v političnih spopadih. Toda prvikrat smo priča razmeram, ko sta obe strani prepričani, da v očeh javnosti zmagujeta, v treh tednih pa nista naredili niti enega koraka bližje k dogovoru. Vse bolj je jasno, da se Bela hiša pripravlja na uvedbo izrednih razmer na meji, kar bo sprožilo obtožbe o predsednikovem preseganju izvršnih pooblastil in poseganju v pristojnosti ameriškega parlamenta ter pripeljalo do novih pravnih bojev.

 

Manafortovo breme


Pričanje Cohena, ki je dejal, da se bo z veseljem odzval vabilu, predsedniku zagotovo ne bo koristilo. Na morda še večje težave kaže razkritje o sodelovanju med njegovo kampanjo in ljudmi, blizu ruskim obveščevalcem. Odvetniki Paula Manaforta, nekdanjega vodje Trumpove kampanje, so nehote razkrili, da je Manafort interne podatke kampanje posredoval ruskemu poslovnežu Konstantinu Kilimniku, s katerim sta sodelovala v Ukrajini in ki naj bi bil povezan z rusko obveščevalno službo. Manafort ima že tako osrednjo vlogo pri iskanju morebitnih povezav med kampanjo sedanjega predsednika in ruskim posegom v ameriške predsedniške volitve.

image
Proti Trumpu poteka kar 17 različnih postopkov. FOOT: REUTERS/Brian Snyder


Razvpiti politični svetovalec, ki je bil v zadnjih mesecih obsojen zaradi več davčnih in finančnih kaznivih dejanju, je pet mesecev usmerjal Trumpovo kampanjo, nato je moral odstopiti, ker ni razkril svojih povezav s proruskimi politiki v Ukrajini. Trump je junija lani skušal zmanjšati pomen Manafortovega vpliva na njegovo kampanjo, toda prisluhi zvezne policije FBI so razkrili, da je povezava med njima trajala še dolgo po njegovem odstopu. Ves čas je ostal v stiku s svojim poslovnim partnerjem Rickom Gatesom, ki je dolgo ostal del Bele hiše. Gates je sedaj ena od Muellerjevih kronskih prič, posebni preiskovalec pa je razdrl podoben dogovor z Manaforom, ker naj bi ta še naprej lagal.
 

Ruska natančnost


Kost Bondarenko, eden od dolgoletnih ukrajinskih sodelavcev Manaforta, je že maja 2017 dejal, da je »Trump zmagal zaradi Manaforta«, izjava pa sedaj dobiva nov pomen. Trumpa je v Belo hišo pripeljala predvsem presenetljiva zmaga v zveznih državah na severovzhodu ZDA, za katere je večina analitikov menila, da bodo glasovale za demokratko Hillary Clinton. Michigan in Wisconsin sta bile dve do njih, v obeh je bila zelo dejavna Trumpova kampanja in Agencija za internetne raziskave iz Sankt Petersburga, ki velja za izpostavo ruske obveščevalne službe, Muellerjeva ekipa pa je proti njej vložila obtožnico zaradi posega v ameriške volitve. To morda pojasnjuje, zakaj so v Rusiji potrebovali anketne podatke iz Trumpove kampanje, saj so tako lažje usmerjali svoje propagandne napade.

Profesorica novinarstva z univerze Wisconsina Young Mie Kim je opravila analizo plačanih oglasov na družbenem omrežju Facebook, ki so jih med kampanjo vložile skupine iz kroga okoli agencije. Ugotovila je, da so bili ti večinoma usmerjeni v zvezne države, kjer je Trump zmagal s tesno razliko. Oglasi so načrtno ciljali natančno določeno ciljno publiko, pri revnih belih volivcih so denimo poudarjali teme o priseljevanju in rasi. Podobna analiza z univerze Oxford je pokazala, da je kampanja agencije načrtno spodbujala delitve in jezo volivcev, število takšnih oglasov pa se je kar za sedemkrat povečalo v času, ko je Trumpovo kampanjo prevzel Manafort in vanjo pripeljal svoje izvajalce meritev javnega mnenja.