Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Trumpov pohod skozi ameriške univerze

Bela hiša podi rasne in spolne standarde ter antisemitizem, kritiki pa se v »živahnem trgu idej« bojijo cenzure.
Na univerzi Harvard, ki ji je republikanska administracija zamrznila več milijard dolarjev subvencij, oklevajo pred sprejetjem nove Trumpove pobude. FOTO: Nicholas Pfosi/Reuters
Na univerzi Harvard, ki ji je republikanska administracija zamrznila več milijard dolarjev subvencij, oklevajo pred sprejetjem nove Trumpove pobude. FOTO: Nicholas Pfosi/Reuters
3. 10. 2025 | 19:41
3. 10. 2025 | 19:53
5:22

Ameriški konservativni ideologi so desetletja svarili pred pohodom skrajne levice skozi šolske ustanove, republikanski predsednik Donald Trump pa odgovarja s svojim pohodom. Vrsti ameriških univerz v zameno za zvezna sredstva ponuja dogovor o domnevni akademski odličnosti brez načel raznolikosti, pravičnosti in vključevanja (DEI).

Rudi Dutschke in drugi študentski uporniki iz šestdesetih let minulega stoletja so govorili o maršu skozi institucije po zgledu dolgega marša Mao Zedonga iz kitajske komunistične revolucije. Ameriški konservativci jih obtožujejo uničevanja tradicionalnih vrednot in judovsko-krščanske etike, to naj bi dosegli z ideološkim zavzetjem univerz in drugega šolskega sistema. Bojijo se, da se jim je v ZDA že skoraj posrečilo.

Pod demokratskima predsednikoma Barackom Obamo in Joejem Bidnom so se v ospredje za sprejem na univerze in profesorske položaje na njih vse bolj vrivali spol, spolna usmerjenost ter barva kože, z argumenti protikolonializma in protiimperializma so tuje študente včasih sprejemali raje kot ameriške. Tudi nedokumentirane med njimi. Republikanski predsednik Donald Trump ilegalne migrante z vsemi silami podi iz ZDA, univerzam, ki prejemajo zvezna sredstva, pa je že prepovedal raznolikost, pravičnost in vključevanje. Zdaj hoče izbrane med njimi privabiti k dogovoru o »akademski odličnosti v šolstvu«.​

Univerza Harvard. FOTO: Faith Ninivaggi/Reuters
Univerza Harvard. FOTO: Faith Ninivaggi/Reuters

Ta v desetih točkah namesto DEI zahteva standardne teste, za pet let zamrzuje šolnine in delež tujih študentov omejuje na petnajst odstotkov. Univerze bodo morale poskrbeti tudi za »živahen trg idej« med študenti ter zaposlenim prepovedati izražanje političnih mnenj v imenu delodajalca. Dogovor so za zdaj ponudili univerzam Vanderbilt, Dartmouth, Pensilvanija, Južna Kalifornija, teksaški v Austinu, univerzam Arizona, Brown, Virginia in Massachusetts Institutu of Technology, za katere republikanska Bela hiša verjame, da bi lahko delovale »v dobrem duhu«.

Dogovor predvideva neodvisne agencije za ocenjevanje doseženega med študenti in zaposlenimi, ankete bodo objavljene. Kritiki pa se sprašujejo, kdo bo odločal, ali je intelektualno ozračje živahno in odprto, ter se bojijo za svobodo govora. Za začetek najbrž ne bodo smeli prepovedovati delovanja organizacije Turning Point USA, ki jo je ustanovil nedavno ubit konservativni aktivist Charlie Kirk. Zaradi tega so poleti preiskovali več univerz, med njimi tiste v Michiganu, Miamiju in Louisvillu. »Ustanove za višje izobrazbe imajo vso svobodo, da razvijajo drugačne modele in vrednote, a se bodo morale odpovedati zveznim sredstvom,« so zapisali v memorandumu.

Harvard še okleva

Po lanskih demonstracijah za Palestince na številnih od njih je pravosodno ministrstvo ustanovilo tudi komisijo za preprečevanje antisemitizma. Univerzi Columbia in Brown sta zaradi takšnih očitkov že sklenili dogovor z vlado, ki jima bo rešil milijone dolarjev, Harvard še okleva. Kljub zamrznjenim milijardam dolarjev zveznih subvencij so za gostujočega profesorja pravkar pridobili transvestita z umetniškim imenom LaWhore Vagistan, ki bo poučeval transspolno etnografijo, in televizijskega voditelja, pevca in igralca RuPaula. Profesor s pravim imenom Kareem Khubchandani sicer deluje na univerzi Tufts, plačali pa ga bodo z zasebnimi subvencijami.

Spomin na konservativnega univerzitetnega aktivista Charlieja Kirka. FOTO: Clodagh Kilcoyne/Reuters
Spomin na konservativnega univerzitetnega aktivista Charlieja Kirka. FOTO: Clodagh Kilcoyne/Reuters

Trump hoče tudi znižati ceno visokega izobraževanja ter ga s tem približati ameriški mladini, še posebej študij uporabnih znanosti. Harvardu je ponudil izhod iz spora v petsto milijonov dolarjev vrednem organiziranju poklicnih šol za strojništvo, umetno inteligenco in podobno. Mnogi poznavalci verjamejo, da je skrajni čas za ukrepanje. Pred petindvajsetimi leti je večina mladih Američanov delala, danes jih dela manj kot polovica, starih od šestnajst do 24 let. Številni ne dobivajo več dragocenih delovnih izkušenj, pa čeprav v restavracijah s hitro hrano, na realno življenje jih ne pripravljajo več niti osnovne in srednje šole, ki pogosto dobre ocene razdeljujejo brez pravih zaslug.

Ko se vpišejo na univerze, si mnogi naberejo visoke dolgove. Trumpova administracija programom, ki ne vodijo k višjim zaslužkom, že zmanjšuje subvencije.

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine