V sporu zaradi iranske vojne je ameriški predsednik Donald Trump iz Nemčije ukazal umik pet tisoč svojih vojakov. Pentagon bo ameriške vojake umaknil v šestih mestih do enega leta. Že prej je carine za avtomobile in tovornjake iz Evropske unije, ki vstopajo v ZDA, višal na 25 odstotkov.Trump je že prej grozil s posledicami za evropske države, ki so kljub skupnemu članstvu v vojaški zvezi Nato oteževale ameriško vojaško posredovanje v Iranu.

Tega je sam obtoževal približevanja jedrskemu orožju, Španija pa je celo ameriškim vojaškim letalom celo zavrnila prelete čez njen zračni prostor, Italija in Velika Britanija uporabo oporišč na njunem ozemlju. Zadnjo vsaj za zdaj rešuje kralj Karel III., ki je med obiskom v Beli hiši spet očaral sina škotske matere in velikega občudovalca britanske monarhije.

Marčevski obisk nemškega kanclerja Friedricha Merza v Beli hiši ni premostil razlik z ZDA. FOTO: Jonathan Ernst/Reuters

Španija in Italija lahko, nasprotno, pričakujeta  udarce iz Washingtona, najprej pa jih je prejela Nemčija. Njen kancler Friedrich Merz je nedavno razlagal, da je Iran ponižal ZDA ter da je ameriška vojska brez strategije. Republikanski predsednik je z umikom vojakov iz Nemčije grozil že v svojem prvem mandatu, a jih je preprečil demokrat Joe Biden. Pet tisoč vojakov manj od sedanjih 36 tisoč bo približno tolikšno število, kolikor jih je bilo pred vojno v Ukrajini. Nemčija, ki je bila epicenter hladne vojne, gosti največje število od približno 68 tisoč ameriških vojakov na evropskih tleh.

Trump je le nekaj ur pred tem državam Evropske unije povišal carine. »Z veseljem sporočam, da bom naslednji teden, ker Evropska unija ne spoštuje našega v celoti dogovorjenega trgovinskega sporazuma, zvišal carine za avtomobile in tovornjake iz Evropske unije, ki vstopajo v ZDA. Carine se bodo zvišale na 25 odstotkov,« je sporočil na svojem družbenem omrežju truth social.

Tesla krepi prodajo v Evropi, toda ne sledi ritmu Kitajcev

Ta čas za izvoz evropskih avtomobilov v ZDA veljajo »le« desetodstotne carine, saj po razsodbi vrhovnega sodišče niso upravičene tiste iz lanskega Trumpovega »dneva osvoboditve« in kasneje sprejetih dogovorov. Republikanski predsednik je s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen dogovor o večinsko petnajst odstotnih carinah podpisala julija. ​Podobne spore ima z britanskim premierom Keirom Starmerjem, a tudi šibko točko do tamkajšnje kraljevske družine. Po obisku kralja Karla III. v Beli hiši je celo odpravil carine na škotski viski.

Sklepanje že nekdanjega trgovinskega dogovora med Evropsko unijo in ZDA 27. julija lani. FOTO: Evelyn Hockstein/Reuters

 Evropska unija nima podobnih adutov in ameriški predsednik je spet spomnil, da proizvodnja avtomobilov in tovornjakov v ZDA odpravlja vse carine. Omenil je sedanje investicije v ameriško proizvodnjo v višini sto milijard dolarjev, kar je rekord v zgodovini proizvodnje avtomobilov in tovornjakov. »Te tovarne, ki zaposlujejo ameriške delavce, bodo odprte kmalu. Kaj takšnega se v Ameriki še nikoli ni dogajalo, hvala za pozornost v tej zadevi.«

Kralj Karel III. Trumpu podaril zvonec: »Če nas boste potrebovali, pokličite!«

Republikanski predsednik še ni pojasnil, po kakšni zakonodaji bo zviševal carine na avtomobile in tovornjake iz Evropske unije. Delež evropskih avtomobilov v skupni ameriški prodaji ni velik, gre za manj kot 700 tisoč vozil od 16 milijonov na leto prodanih vozil. ZDA pa so vendarle drugi največji trg za avtomobile iz Evropske unije ter še posebej za nemške. Če bo Trump uresničil svoje grožnje, bodo ti še posebej prizadeti. Zaradi Trumpovih groženj so nekateri proizvajalci proizvodnjo ali njen večji delež že preusmerili v ZDA.

Zaradi predsednikovih zahtev po Grenlandiji in februarske razsodbe ameriškega vrhovnega sodišča so evropski  parlamentarci sporazum blagoslovili šele konec marca, in še tedaj s pogojem nadaljnjega ameriškega spoštovanja njegovih določb ter njegovega končanja marca 2028. Zakonodaja zahteva tudi soglasje članic EU, zdaj pa grozi, da ne bo več aktualna. Trump je petdeset odstotne carine za jeklo in aluminij, ki so zaradi različne zakonodaje od drugih ostale, že prej razširil na stotine drugih proizvodov. V Bruslju so to videli kot kršitev dogovora iz Turnberryja, dodatna pogajanja pa niso prinesla za Evropejce ugodnejše rezultate. 

Tovarna avtomobilov Mercedes-Benz v Offenbachu. FOTO: Kirill Kudryavtsev/Afp

Nemški proizvajalci Volkswagen, Mercedes-Benz in BMW že imajo tovarne v ZDA, povečanje tamkajšnje proizvodnje pa bo lahko prizadelo domače delavce. Stellantis vrsto avtomobilov izvaža v ZDA iz Evrope. Trumpova odločitev bo lahko še poslabšala evropska gospodarstva, že zdaj prizadeta zaradi višjih cen fosilnih goriv po njegovem napadu na Iran.  Ameriško gospodarstvo je, nasprotno, v prvem četrtletju letošnjega leta zabeležilo dvoodstotno rast, tudi zaradi investicij po zvišanju carin za večino držav sveta.

Drugi razlogi so uvajanje umetne inteligence ter Trumpovo nižanje davkov, odpravljanje regulacij ter spodbujanje pridobivanja fosilnih goriv. Inflacija je še vedno problem in državni dolg ZDA je konec marca pravkar prvič po obdobju po drugi svetovni vojni presegel sto odstotkov bruto domačega proizvoda, v republikanski Beli hiši pa prepričujejo, da bodo po obračunu z jedrskimi programi iranskih ajatol rešili tudi te težave. Evropa se bo morala, nasprotno, spet spopadati z veliko težavo, za katero so že verjeli, da je rešena.