
Naročite se
|Prijavite se
Ameriško javnost, novinarje in kritike buri nenavadna poteza ameriških oblasti ob vrnitvi Donalda Trumpa z vrha Nata. Predsednika so namreč 8. julija, ko je po vrhu Nata v Ankari zapuščal Turčijo, na skrivaj premestili na drugo letalo s tistega, o katerem so javnost in novinarji verjeli, da potuje z njim. Pri tem se postavlja vprašanje, ali so bila ogrožena življenja več kot sto pomočnikov, uradnikov in novinarjev, ki so ostali na Air Force One in odleteli proti Veliki Britaniji.
Letalo so zamenjali, ker so ameriške obveščevalne službe domnevno prejšnji mesec odkrile verodostojno grožnjo, da Iran načrtuje Trumpov umor, navaja Guardian.
Trump je Air Force One zapustil skrit v tovornjaku za oskrbo letal s hrano. Medtem ko so predsednika naskrivaj odpeljali in premestili na drugo letalo, so preostali potniki ostali na krovu Air Force One, ne da bi vedeli, da so zaradi domnevne iranske grožnje morda tudi sami v nevarnosti.
Nekdanji obveščevalec Cie Steven Cash je dejal, da je vse skupaj videti, kot da so nevarnost za predsednika zmanjšali tako, da so morebitnemu napadu namesto njega izpostavili približno sto drugih ljudi.
Demokratski senator Richard Blumenthal je operacijo označil za »brezprecedenčno in nadrealistično« ter zahteval pojasnila, kakšni ukrepi so bili sprejeti za zaščito potnikov na letalu, ki je bilo očitno ocenjeno kot prenevarno za predsednika.

Bela hiša je takrat tudi javno objavila, da bo Trump v Veliko Britanijo odletel z Air Force One. Pred televizijskimi kamerami se je na predsedniško letalo celo vkrcal, vendar so ga nekaj minut pozneje premestili na vojaško letalo C-32A.
Prevara je bila tako temeljita, da so novinarji in celo nekateri uslužbenci Bele hiše verjeli, da je Trump še vedno na krovu Air Force One. Med letom so jim naročili, naj imajo senčila na oknih spuščena.
C-32A s Trumpom je nato odletel proti britanski vojaški bazi RAF Mildenhall. Air Force One z novinarji in osebjem je prispel nekaj minut pozneje. Trump se je nato očitno skrivaj znova vkrcal na predsedniško letalo, saj so ga fotografi zatem posneli, kako izstopa iz njega, navaja Guardian.
Ned Price, nekdanji visoki ameriški diplomat in član sveta za nacionalno varnost v času Baracka Obame, je dejal, da so izredni ukrepi za zaščito predsednika razumljivi, problematično pa je, da je administracija še tedne vztrajala pri prikrivanju zgodbe.
Po njegovem bi lahko novinarje, ki potujejo s predsednikom, zavezali k molčečnosti iz varnostnih razlogov in resnico razkrili, ko bi bil Trump na varnem. Namesto tega so, kot je dejal, javnost in novinarje zavajali.
Podobno je opozoril voditelj CNN Jake Tapper. Dejal je, da so tudi prejšnje administracije uporabljale zavajanje za zaščito predsednika, vendar še ni slišal za primer, ko bi Air Force One, poln osebja in novinarjev, med neposredno grožnjo dejansko postal vaba.
Odbor za zaščito novinarjev pa je opozoril, da bi morali biti novinarji o verodostojnih grožnjah obveščeni, da bi se lahko sami odločali o svoji varnosti.

Trump je potrdil, da je skrivaj zamenjal letalo, vendar zavrnil namige, da je bil Air Force One z drugimi potniki zaradi tega bolj izpostavljen. »Mislim, da je bilo letalo, s katerim sem letel, dejansko bolj ogroženo,« je dejal in dodal, da se je ravnal po navodilih tajne službe in vojske.
Dogodek je dodatno osvetlil varnostne pomisleke med Trumpovo potjo z vrha Nata. Ameriški mediji so že pred tem poročali, da so obveščevalni uradniki zaznali možnost napada na Trumpa ali njegovo letalo ob zaostrovanju konflikta z Iranom.
Da grožnje proti Trumpu niso nove, opozarja tudi BBC. Po ameriškem napadu, v katerem je bil januarja 2020 ubit poveljnik iranske revolucionarne garde Kasem Sulejmani, so iranski voditelji napovedovali maščevanje proti Trumpu in drugim visokim ameriškim predstavnikom.
BBC navaja, da je Bidnova administracija leta 2022 Iran opozorila, naj ne napada ameriških državljanov, potem ko so ameriške oblasti odkrile načrt za napad na nekdanjega Trumpovega svetovalca za nacionalno varnost Johna Boltona.
Julija 2024 so ameriški organi pregona aretirali Pakistanca Asifa Merchanta, ki naj bi bil povezan z iransko revolucionarno gardo in naj bi sodeloval pri načrtovanju Trumpovega umora. Po poročanju BBC je bil Merchant marca letos obsojen. Nekaj mesecev pozneje je bil zaradi drugega domnevnega načrta za atentat na Trumpa obtožen še Farhad Shakeri, ki naj bi po navedbah ameriških tožilcev deloval po navodilih predstavnika iranske revolucionarne garde.

BBC ob tem opozarja, da ima konflikt z Iranom za Trumpa izrazito osebno razsežnost. Grožnje so se nadaljevale tudi letos. BBC poroča, da so na pogrebni slovesnosti za ajatolo Alija Hameneja, le dan pred Trumpovim odhodom iz Turčije, nekateri udeleženci nosili transparent z napisom »#KillTrump«. Pozneje se je v središču Teherana pojavil tudi velik prikaz Trumpa v krsti z napisoma »Ubili bomo Trumpa« in »Kri za kri«.
Iran je sicer vpletenost v pretekle načrte za atentat na Trumpa zanikal.

Kako resna je bila iranska grožnja?
Strokovnjaki niso enotni glede tega, kako izvedljiv bi bil napad na predsedniško letalo v Turčiji, Ankit Panda iz Carnegie Endowment for International Peace je za Guardian ocenil, da bi bil neposreden napad zelo zahteven in bi najverjetneje zahteval operativce s prenosnim protiletalskim orožjem v neposredni bližini.
Jeffrey Lewis iz Foreign Policy Research Institute je podobno ocenil, da Iran nima raket zemlja–zrak, s katerimi bi lahko neposredno napadel letalo ob vzletu iz Ankare. Po njegovem je bolj verjetno, da so se ameriške oblasti bale napada s prenosnim protiletalskim sistemom.
Po drugi strani nekdanji ameriški veleposlanik v Turčiji James Jeffrey meni, da že sama stopnja tajnosti kaže, da so ameriške oblasti razpolagale z resnimi obveščevalnimi informacijami o grožnji.
Trump je pozneje novinarjem sam namignil, da je bila nevarnost resna. Ko so ga vprašali, zakaj so morali imeti med letom spuščena senčila, jim je dejal: »Verjetno ste na nevarnem letu.«
Na vprašanje o iranski grožnji pa je odgovoril: »Meni grozijo ves čas. Jaz sem številka ena na njihovem seznamu.«
Komentarji