Tudi gonilna sila Evrope išče rešitve

Berlin – Obisk predsednika vlade Mira Cerarja pri kanclerki Angeli Merkel zato vzbuja pozornost tudi zaradi še večjih možnosti za sodelovanje z največjo gospodarsko silo Evrope.

Gospodarstvi Nemčije in Slovenije najbolj povezuje avtomobilska industrija, hkrati pa je Nemčija za Slovenijo najpomembnejša partnerica v prenosu novih tehnologij. Skupna vrednost neposrednih naložb nemških investitorjev v Sloveniji je konec leta 2012 znašala 769 milijonov evrov ali 6,6 odstotka vseh tujih neposrednih investicij v Sloveniji, slovenskih tujih investicij v Nemčiji pa je bilo za 112,4 milijona evrov. Več kot 550 nemških podjetij v Sloveniji ustvari sedem milijard evrov prihodkov in zaposluje več kot 46.000 delavcev.

Bivša predsednica vlade Alenka Bratušek je že na poslovni konferenci konec novembra lani v Düsseldorfu tudi potencialnim nemškim vlagateljem predstavila možnosti za vlaganje v Sloveniji. Že med svojim prvim obiskom v Berlinu je Bratuškova obiskala tudi poslovni forum slovenskih in nemških zagonskih podjetij. Berlin slovi kot eno svetovnih središč zagonskih podjetij.

Celo evropska gospodarska velikanka se danes spopada tudi z nizko gospodarsko rastjo in nepripravljenostjo gospodarstva na investicije, nekateri ekonomisti pa Nemčiji celo očitajo, da med pridiganjem drugim o zatiskanju pasu v državnem aparatu tega ne počne sama, gospodarstvo pa vse preveč temelji na avtomobilski, strojni in drugih industrijah dvajsetega stoletja. Gospodarski minister Sigmar Gabriel zdaj zagonskim podjetjem do leta 2017 obljublja pomoč v višini petsto milijonov evrov, zmanjšali pa naj bi tudi birokratske ovire in davčno breme za ustanavljanje novih podjetij.

Na začetku tega meseca se je kanclerka Angela Merkel, obkrožena s kar šestimi svojimi ministri, s stotinami podjetnikov, strokovnjakov in raziskovalcev v Hamburgu pogovarjala tudi o digitalni prihodnosti nemškega gospodarstva. Gospodarsko najmočnejša država Evrope je v digitalnem gospodarstvu šele na petem mestu v svetu za ZDA, Južno Korejo, Japonsko in Veliko Britanijo. Izzivi so resni tudi drugje, saj podjetniške načrte omejuje tudi draga energija, medtem ko na drugi strani Atlantskega oceana ZDA prav zaradi poceni fosilnih goriv iz skrilavcev doživljajo oživljanje industrijske proizvodnje.

In Slovenija? Morda bi ponovili nekaj nasvetov z omenjene düsseldorfske poslovne konference, na kateri je Gertrud Rantzen iz Slovensko-nemške gospodarske zbornice slovenski vladi toplo priporočila, naj podpre majhna in srednje velika podjetja, ki se hočejo odpreti navzven. »Slovenija ima neverjetno dobro bazo zagonskih podjetij, pa čeprav so pogoji zanje v Nemčiji veliko boljši.« Ta nasvet je gotovo še vedno aktualen. Slovenija bi morala spet razmisliti o sistemu obdavčevanja plač, saj je nemški delavec z mesečno bruto plačo dva tisoč evrov dobil pet tisoč evrov več na leto kot slovenski z istim bruto dohodkom, razmisliti bi morali tudi o stroških dela in pogosto težko razumljivi zakonodaji. Predrage so tudi nepremičnine, kar skupaj s korupcijo vpliva na vsakdanje posle.