Tudi kardinali in nadškofi letijo iz cerkve
Papež je sprejel odstop dveh prelatov, ameriškega kardinala in avstralskega nadškofa.
Odpri galerijo
Kardinal Theodor McCarrick, na fotografiji med sprejemom papeža Frančiška v washingtonski katedrali, je veljal za dobrega prijatelja ameriškega predsednika Georgea Busha. FOTO: AP
Opravičila zaradi pedofilskih zločinov ne zaležejo, kazni morajo biti stroge, ravnanje s prelati, ki so zagrešili zločine ali prikrivali zla dejanja drugih, pa poslej brez milosti. To je pred nekaj dnevi oznanil ameriški kardinal Sean O'Malley, papežev svetovalec, ki je v katoliški cerkvi odgovoren za zaščito otrok in mladine. Samo kakšen dan je minil, pa se je že usul plaz. Ameriški kardinal in avstralski nadškof ne smeta biti več duhovnika. Še večji udarec pričakujejo, ko se bo končal proces proti avstralskemu kardinalu Georgeu Pellu, enem izmed najvišjih vatikanskih mogočnikov.
Papež je »sprejel odstopa« dveh visokih prelatov, avstralskega in ameriškega, oba sta bila ožigosana s pedofilskimi dejanji (Američan) ali prikrivanjem zločinov drugih (Avstralec). V Avstraliji je skoraj hkrati posebna državna komisija zahtevala, naj preneha veljati spovedna molčečnost v primeru spolnih zločinov nad otroki. Združenje ameriških redovnic je zahtevalo konec cerkvene »kulture molka« in prikrivanja zločincev.
Veliko hudih novic za vrhunec julijskih dni in začetek počitnic, kakor so si jih nekoč, pred Frančiškom, privoščili tudi papeži. Bergoglio pa dela tudi poleti, obiskuje starejše in bolne ljudi v Rimu, sprejema goste, prebira pisma in – kar je še bolj nenavadno – ta posreduje v objavo. Mladi Afričani, ki se kot mladinski misijonarji med otroki s ceste vneto pripravljajo na jesensko sinodo, so mu pisali, naj poskrbi, da bo v njegovi cerkvi več dialoga in veliko manj korupcije, kakor je je danes.
V Vatikanu so gotovo prejeli veliko podobnih pisem, da bi jih objavili v trenutku, ko je javna kritika tudi brez tega ostra kot britev, ni bilo v navadi. Navsezadnje so tudi o hercegovskem romarskem središču v Medžugorju te dni objavili, da tam rovari mafija, zato so tja poslali prisilnega upravitelja.
Avstralski nadškof Philip Wilson je doslej najvišji cerkveni prelat, ki ga je civilno sodišče obsodilo na zaporno kazen zaradi prikrivanja pedofilskih zločinov. Skrival je resnico o Jamesu Fletcherju, duhovniku, ki je bil obsojen zaradi posiljevanja devetih otrok. Wilson je dobil leto dni zapora, čez nekaj dni pa bodo na višjem sodišču odločali, ali bo kazen lahko prebil v hišnem priporu.
Nadškof Wilson, ki je priznal krivdo, se je do tega tedna trmasto branil in oznanjal, da ne bo odstopil, dokler ne bo razsojeno o pritožbi. Potem je na uradni Vatikan pritisnila avstralska vlada. Tudi avstralska politika, vlada in opozicija, je zahtevala, naj se obsojeni umakne iz cerkvenega občestva in naj mu prepovedo maševanje.
Papež je formalno sprejel nadškofov odstop nekaj dni po tem, ko ga je že zamenjal z drugim nadškofom in ga v resnici odstavil. Avstralski premier je pohvalil papeževe poteze, obe strani, cerkvena in državna, pa zdaj čakata na razplet procesa proti kardinalu Pellu, ki je veljal za Frančiškovega najbližjega sodelavca, pa ga je argentinski papež vendarle poslal v domovino in ga izročil civilnemu sodišču.
George Pell je bil najprej obdolžen prikrivanja pedofilskih zločinov drugih duhovnikov, v Avstralijo je šel sprva samo pričat. Potem so spremenili obtožnico, obtožen je spolnih zlorab mladoletnikov in mladih duhovnikov. Ko je Frančišek poslal Pella v Avstralijo, so v Vatikanu dojeli, da misli resno in da ne bo več prikrivanja. To dejanje je potrdilo, da za obzidjem ravnajo s pedofili kot z zločinci, ne več kot s pajdaši, katerih duševni mir je treba reševati, kakor je veljalo desetletja.
Kardinal Theodore McCarrick je veljal za dobrega prijatelja ameriškega predsednika Georgea Busha, ko je bil nadškof v Washingtonu, do pred nekaj dnevi je bil pri 88 letih samo še zaslužni kardinal. Preiskave proti njemu, ki so se sprva vrtele okrog prikrivanja drugih pedofilov, se niso ustavile. Zlasti papežev zaupnik, kardinal Sean O'Malley, ni popustil. Ko so preiskovalci dokazali, da je zelo priljubljen in spoštovan zaslužni kardinal v preteklosti zagrešil več spolnih zlorab proti mladoletnikom in mladim duhovnikom, je bil povabljen, naj se odreče kardinalskemu činu, prepovedali so mu duhovništvo.
Lov na pedofile se je začel prav v Združenih državah Amerike, tam je bostonska nadškofija v devetdesetih letih prejšnjega stoletja doživela potres. Zapreti so morali vrsto župnij. Koliko denarja so porabili za plačevanje sodnih kazni in molčečnost žrtev, najbrž ne bomo izvedeli. Sedanji papež se je lotil pedofilije z druge plati, posebej odločen je po spodrsljaju v Čilu, kjer so ga škofi zavajali, on pa je javno branil ljudi, ki so cerkvi prizadejali velikansko škodo in so zdaj že bivši duhovniki.
Vatikan se bo moral kmalu spopasti z novimi zahtevami žrtev zlorab. Zelo verjetno se bo lahko razmeroma hitro odzval zahtevam ameriških redovnic po koncu prikrivanja in črtanju »kulture molčečnosti«, ki je kategorija iz besednjaka sicilske mafije. Teže bo z zahtevami avstralske državne komisije, ki je preiskovala pedofile v talarjih, naj Vatikan prekliče spovedno molčečnost, ko duhovnik izve za spolno zlorabo otrok.
Opravičila zaradi pedofilskih zločinov ne zaležejo.
Ker v Medžugorju rovari mafija, so tja poslali prisilnega upravitelja.
Vatikan se bo moral kmalu spopasti z novimi zahtevami žrtev zlorab.
Ker v Medžugorju rovari mafija, so tja poslali prisilnega upravitelja.
Vatikan se bo moral kmalu spopasti z novimi zahtevami žrtev zlorab.
Papež je »sprejel odstopa« dveh visokih prelatov, avstralskega in ameriškega, oba sta bila ožigosana s pedofilskimi dejanji (Američan) ali prikrivanjem zločinov drugih (Avstralec). V Avstraliji je skoraj hkrati posebna državna komisija zahtevala, naj preneha veljati spovedna molčečnost v primeru spolnih zločinov nad otroki. Združenje ameriških redovnic je zahtevalo konec cerkvene »kulture molka« in prikrivanja zločincev.
Veliko hudih novic za vrhunec julijskih dni in začetek počitnic, kakor so si jih nekoč, pred Frančiškom, privoščili tudi papeži. Bergoglio pa dela tudi poleti, obiskuje starejše in bolne ljudi v Rimu, sprejema goste, prebira pisma in – kar je še bolj nenavadno – ta posreduje v objavo. Mladi Afričani, ki se kot mladinski misijonarji med otroki s ceste vneto pripravljajo na jesensko sinodo, so mu pisali, naj poskrbi, da bo v njegovi cerkvi več dialoga in veliko manj korupcije, kakor je je danes.
V Vatikanu so gotovo prejeli veliko podobnih pisem, da bi jih objavili v trenutku, ko je javna kritika tudi brez tega ostra kot britev, ni bilo v navadi. Navsezadnje so tudi o hercegovskem romarskem središču v Medžugorju te dni objavili, da tam rovari mafija, zato so tja poslali prisilnega upravitelja.
Avstralski nadškof obsojen na zaporno kazen
Avstralski nadškof Philip Wilson je doslej najvišji cerkveni prelat, ki ga je civilno sodišče obsodilo na zaporno kazen zaradi prikrivanja pedofilskih zločinov. Skrival je resnico o Jamesu Fletcherju, duhovniku, ki je bil obsojen zaradi posiljevanja devetih otrok. Wilson je dobil leto dni zapora, čez nekaj dni pa bodo na višjem sodišču odločali, ali bo kazen lahko prebil v hišnem priporu.
Nadškof Wilson, ki je priznal krivdo, se je do tega tedna trmasto branil in oznanjal, da ne bo odstopil, dokler ne bo razsojeno o pritožbi. Potem je na uradni Vatikan pritisnila avstralska vlada. Tudi avstralska politika, vlada in opozicija, je zahtevala, naj se obsojeni umakne iz cerkvenega občestva in naj mu prepovedo maševanje.
Papež je formalno sprejel nadškofov odstop nekaj dni po tem, ko ga je že zamenjal z drugim nadškofom in ga v resnici odstavil. Avstralski premier je pohvalil papeževe poteze, obe strani, cerkvena in državna, pa zdaj čakata na razplet procesa proti kardinalu Pellu, ki je veljal za Frančiškovega najbližjega sodelavca, pa ga je argentinski papež vendarle poslal v domovino in ga izročil civilnemu sodišču.
George Pell je bil najprej obdolžen prikrivanja pedofilskih zločinov drugih duhovnikov, v Avstralijo je šel sprva samo pričat. Potem so spremenili obtožnico, obtožen je spolnih zlorab mladoletnikov in mladih duhovnikov. Ko je Frančišek poslal Pella v Avstralijo, so v Vatikanu dojeli, da misli resno in da ne bo več prikrivanja. To dejanje je potrdilo, da za obzidjem ravnajo s pedofili kot z zločinci, ne več kot s pajdaši, katerih duševni mir je treba reševati, kakor je veljalo desetletja.
Kaznovan ameriški kardinal, predsednikov prijatelj
Kardinal Theodore McCarrick je veljal za dobrega prijatelja ameriškega predsednika Georgea Busha, ko je bil nadškof v Washingtonu, do pred nekaj dnevi je bil pri 88 letih samo še zaslužni kardinal. Preiskave proti njemu, ki so se sprva vrtele okrog prikrivanja drugih pedofilov, se niso ustavile. Zlasti papežev zaupnik, kardinal Sean O'Malley, ni popustil. Ko so preiskovalci dokazali, da je zelo priljubljen in spoštovan zaslužni kardinal v preteklosti zagrešil več spolnih zlorab proti mladoletnikom in mladim duhovnikom, je bil povabljen, naj se odreče kardinalskemu činu, prepovedali so mu duhovništvo.
Lov na pedofile se je začel prav v Združenih državah Amerike, tam je bostonska nadškofija v devetdesetih letih prejšnjega stoletja doživela potres. Zapreti so morali vrsto župnij. Koliko denarja so porabili za plačevanje sodnih kazni in molčečnost žrtev, najbrž ne bomo izvedeli. Sedanji papež se je lotil pedofilije z druge plati, posebej odločen je po spodrsljaju v Čilu, kjer so ga škofi zavajali, on pa je javno branil ljudi, ki so cerkvi prizadejali velikansko škodo in so zdaj že bivši duhovniki.
Vatikan se bo moral kmalu spopasti z novimi zahtevami žrtev zlorab. Zelo verjetno se bo lahko razmeroma hitro odzval zahtevam ameriških redovnic po koncu prikrivanja in črtanju »kulture molčečnosti«, ki je kategorija iz besednjaka sicilske mafije. Teže bo z zahtevami avstralske državne komisije, ki je preiskovala pedofile v talarjih, naj Vatikan prekliče spovedno molčečnost, ko duhovnik izve za spolno zlorabo otrok.
