Turška centralna banka napoveduje vse potrebne ukrepe za stabilnost
Centralna banka bo finančni sistem oskrbela s približno desetimi milijardami lir, šestimi milijardami dolarjev in tremi milijardami dolarjev v ekvivalentu zlata.
Odpri galerijo
Tayyip Erdogan FOTO: Umit Bektas/Reuters
Turška centralna banka je po zvišanju ameriških carin na uvoz jekla in aluminija iz Turčije, ki mu je sledil velik padec vrednosti turške lire, pripravljena sprejeti »vse potrebne ukrepe« za zagotovitev finančne stabilnosti. Kot so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili iz banke, bodo bankam zagotovili ustrezno likvidnost.
»Centralna banka bo podrobno spremljala stanje na trgu in oblikovanje cen ter sprejela vse potrebne ukrepe, če se bo to izkazalo za nujno,« so sporočili iz banke. Revidirali so tudi ustreznost zahtevanih likvidnostnih rezerv bank.
Po navedbah AFP bo centralna banka finančni sistem oskrbela s približno desetimi milijardami lir, šestimi milijardami dolarjev in tremi milijardami dolarjev v ekvivalentu zlata.
Z višjimi carinami želi ameriški predsednik Donald Trump pritisniti na Ankaro, ki ima že tako gospodarske težave. Carine na jeklo bodo po novem 50-odstotne, na aluminij pa 20-odstotne.
Gre za dodatne sankcije zaradi spora glede ameriškega pastorja Andrewa Brunsona, ki ga v Turčiji obtožujejo podpore terorizmu. Pred tem so ZDA 1. avgusta že uvedle sankcije proti turškima ministroma za pravosodje in notranje zadeve, v petek pa je ameriški predsednik Trump za Turčijo napovedal še podvojitev dosedanjih 10-odstotnih carin na izvoz aluminija v ZDA in 25-odstotnih carin na izvoz jekla v ZDA.
Turčija je že v petek opozorila, da bo edini rezultat zvišanja carin »škoda v odnosih med državama kot zaveznicama«. Z zunanjega ministrstva so napovedali odgovor na te ukrepe proti Turčiji in ocenili, da so v nasprotju s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO).
Zaradi napovedanega zvišanja carin se je Turčija, ki je pod vse bolj avtoritarno vlado Recepa Tayyipa Erdogana že tako v težavah, znašla pod še večjim pritiskom finančnih trgov. Turška lira je tako že v petek padla na rekordno nizko raven v primerjavi z dolarjem in evrom, do danes pa se je njena vrednost še dodatno znižala.
Erdogan je sicer v nedeljo dejal, da je bil padec vrednosti turške lire politična zarota. Napovedal je, da bo Turčija poiskala nove trge in zaveznike. Med srečanjem veleposlanikov v Ankari je turški predsednik ocenil, da se Turčija sooča z gospodarskim obleganjem, padec lire pa je označil za napad na Turčijo. »Skupaj smo v Natu, potem pa želite svojega strateškega partnerja zabosti v hrbet,« je Erdogan na današnjem srečanju nagovoril ZDA, turškim prebivalcem pa je sporočil, naj ne skrbijo, saj turško gospodarstvo ostaja trdno, močno in dobro ter bo tako tudi v prihodnje.
Iz Bruslja so danes sicer sporočili, da Nato v spor med Turčijo in ZDA ni vpleten. Tiskovna predstavnica Nata je ob tem izrazila prepričanje, da spor med Ankaro in Washingtonom ne predstavlja nevarnosti za zavezništvo, ter dodala, da ni nič neobičajnega, da imajo članice zavezništva različna stališča, saj so pri najpomembnejših zadevah doslej vedno izkazale enotnost.
»Centralna banka bo podrobno spremljala stanje na trgu in oblikovanje cen ter sprejela vse potrebne ukrepe, če se bo to izkazalo za nujno,« so sporočili iz banke. Revidirali so tudi ustreznost zahtevanih likvidnostnih rezerv bank.
Po navedbah AFP bo centralna banka finančni sistem oskrbela s približno desetimi milijardami lir, šestimi milijardami dolarjev in tremi milijardami dolarjev v ekvivalentu zlata.
Z višjimi carinami želi ameriški predsednik Donald Trump pritisniti na Ankaro, ki ima že tako gospodarske težave. Carine na jeklo bodo po novem 50-odstotne, na aluminij pa 20-odstotne.
Gre za dodatne sankcije zaradi spora glede ameriškega pastorja Andrewa Brunsona, ki ga v Turčiji obtožujejo podpore terorizmu. Pred tem so ZDA 1. avgusta že uvedle sankcije proti turškima ministroma za pravosodje in notranje zadeve, v petek pa je ameriški predsednik Trump za Turčijo napovedal še podvojitev dosedanjih 10-odstotnih carin na izvoz aluminija v ZDA in 25-odstotnih carin na izvoz jekla v ZDA.
Turčija je že v petek opozorila, da bo edini rezultat zvišanja carin »škoda v odnosih med državama kot zaveznicama«. Z zunanjega ministrstva so napovedali odgovor na te ukrepe proti Turčiji in ocenili, da so v nasprotju s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO).
Zaradi napovedanega zvišanja carin se je Turčija, ki je pod vse bolj avtoritarno vlado Recepa Tayyipa Erdogana že tako v težavah, znašla pod še večjim pritiskom finančnih trgov. Turška lira je tako že v petek padla na rekordno nizko raven v primerjavi z dolarjem in evrom, do danes pa se je njena vrednost še dodatno znižala.
Erdogan je sicer v nedeljo dejal, da je bil padec vrednosti turške lire politična zarota. Napovedal je, da bo Turčija poiskala nove trge in zaveznike. Med srečanjem veleposlanikov v Ankari je turški predsednik ocenil, da se Turčija sooča z gospodarskim obleganjem, padec lire pa je označil za napad na Turčijo. »Skupaj smo v Natu, potem pa želite svojega strateškega partnerja zabosti v hrbet,« je Erdogan na današnjem srečanju nagovoril ZDA, turškim prebivalcem pa je sporočil, naj ne skrbijo, saj turško gospodarstvo ostaja trdno, močno in dobro ter bo tako tudi v prihodnje.
Iz Bruslja so danes sicer sporočili, da Nato v spor med Turčijo in ZDA ni vpleten. Tiskovna predstavnica Nata je ob tem izrazila prepričanje, da spor med Ankaro in Washingtonom ne predstavlja nevarnosti za zavezništvo, ter dodala, da ni nič neobičajnega, da imajo članice zavezništva različna stališča, saj so pri najpomembnejših zadevah doslej vedno izkazale enotnost.
