Ugrabitev bogataševe soproge pretresla Norveško: pogrešana že od 31. oktobra

Odkupnina za 68-letnico je menda visoka okrog devet milijonov evrov, zločinci hočejo izplačilo v kriptovaluti. 

Objavljeno
11. januar 2019 08.11
Posodobljeno
11. januar 2019 08.38
68-letnico so ugrabili na njenem domu. FOTO: Handout Afp
A. I.
A. I.
»Norvežani so naivni, lastna varnost jih ne skrbi,« je ugrabitev soproge norveškega milijarderja komentiral nekdanji preiskovalec Johnny Brenna. Anne-Elisabeth Falkevik Hagen so ugrabili že pred tedni, a je novica šele zdaj pricurljala v medije. Brenna nad zločinom ni presenečen, začudilo pa ga je, kako je lahko novica tako dolgo ostala skrita. Norveška javnost je vznemirjena, saj so takšni zločini tam redki. 

»Pri nas je veliko zelo bogatih ljudi. Ti bi morali malo več pozornosti nameniti lastni varnosti,« je povedal Brenna za enega od lokalnih časopisov. »Takšna ugrabitev je bila le vprašanje časa. Odprta družba smo, ne zapiramo meja, zato tu lahko vsak pride do kakršnih koli informacij.«

Novico o ugrabitvi Hagenove so mediji razširili v sredo, čeprav je 68-letnica pogrešana že od 31. oktobra lani. Soprogo norveškega bogataša Toma Hagena so ugrabili na njunem domu v Fjellhamarju, mondeni okolici severozahodno od Osla. Hagen je v hiši našel zahtevo po odkupnini in grožnjo, naj nikar ne gre na policijo. O ugrabitvi je zato dolgo časa molčal, ko se je policija vendarle vpletla, je nemudoma sprožila tajno preiskavo. Pred javnostjo so jo uspešno skrivali deset tednov.  

image
Policiji je primer uspelo skriti pred javnostjo za deset tednov. FOTO: Reuters


Zločin je pričakovano pretresel poslovneže in politike. »Šokantno je,« je povedala Kristin Skogen Lund, izvršna direktorica medijske hiše Schibsted, ki ima med drugim v lasti časopisa Aftenposten in VG. »Gre za novo vrsto grožnje. Takšnih zločinov tu nismo vajeni.« Meni, da se večina norveških bogatašev pomalem zaveda nevarnosti, a »smo očitno navajeni živeti v družbi, kjer se nam ni treba bati za lastno varnost«. Vendar se je tudi to očitno spremenilo.

Skogen Lundnova je izrazila zaskrbljenost zaradi zahteve po odkupnini – ugrabitelji so namreč zahtevali plačilo v kriptovaluti, kar pomeni, da jih bo še težje izslediti. To bo povzročilo strah in zmanjšalo zaupanje v norveško družbo. »Ko se zgodi nekaj takšnega, se družba spremeni.«

Nekateri nad ugrabitvijo kljub vsemu niso bili pretirano presenečeni. Berit Svendsen, specialist za telefonske komunikacije, je tako komentiral: »Lahko smo pričakovali, da se bo prej ali slej zgodilo nekaj podobnega. Zunaj so ljudje, ki bodo za denar storili vse in za zločin uporabili vsa sredstva. To je naša nova realnost.«

Svendsen je že novembra lani na varnostni konferenci opozoril pred ugrabitvami in takrat tudi omenil, da bo izplačilo v kriptovaluti tako rekoč nemogoče izslediti. Opozoril je še, da bi lahko žrtve postali ugledni bančniki in drugi poslovneži, ki imajo dostop do velikih količin denarja. Gre za tako imenovane tigrske ugrabitve – velika skupina jih natančno načrtuje, saj hočejo tako priti do velike količine denarja. 

image
Tom Hagen je eden najbogatejših Norvežanov. FOTO: AFP


Jens Ulltveit-Moe je eden od najbogatejših Norvežanov, njegovo premoženje so leta 2015 ocenili na okrog 3,5 milijarde evrov. Pridušal se je, da mu takšni zločini ne bodo spremenili načina življenja. Veliko posluje z Brazilijo in tam vidi, kaj iz ljudi naredi življenje v »ograjenih, močno zastraženih kletkah«. Tega si ne želi. »V Braziliji sem seveda poskrbel za lastno varnost, a se tam ravno zato ne počutim sproščeno in se nevarnih predelov raje izogibam.« Njegovo poletno rezidenco v Franciji so oropali, vendar se ne boji, da bi kdo načrtoval njegovo ugrabitev. »Bati se moramo le strahu samega, v to zanko pa nočem pasti.«

Ladjar Atle Bergshaven je povedal, da so se s člani ožje družine pogovorili o varnosti. »A obstajajo neke meje, koliko lahko človek v resnici zaščiti sebe in sorodstvo. S tem lahko izgubimo vso sproščenost in lepoto življenja. Za žrtve zločina je seveda kljub temu grozno.«

Tommy Brøske, policijski inšpektor, ki vodi preiskavo o ugrabitvi Hagenove, je povedal, da so vsa policijska okrožja po državi dobila navodila, naj preučujejo, kdo v njihovi okolici bi bil lahko mogoča tarča. »Pozabimo lahko na prepričanje, da se Norvežanom to ne more zgoditi. Če pogledamo zunaj naših meja, so bili posamezniki že ugrabljeni.« In sicer v Kostariki in Braziliji, na Tajvanu in v Južnoafriški republiki.

image
Ugrabitelji so zahtevali izplačilo odkupnine v kriptovaluti. FOTO: Reuters


A to, po čemer se ugrabitev bogataševe soproge razlikuje od drugih, je čas. Žensko namreč držijo zaprto že 75 dni, odkupnina je baje izjemno visoka. Policija vsote noče potrditi, je pa časopis VG pisal o približno devetih milijonih evrov. Norveški poslovneži in politiki se kljub temu nočejo skrivati za štirimi stenami. Premierka Erna Solberg spodbuja, da Norveška ostane odprta in dostopna ter ponosna na državljane. 

»Takšnih zločinov si seveda ne želimo. Primer je mnoge zelo vznemiril. Zato je pomembno, da policija dobro opravi svoje delo in najde storilce,« je dodala premierka.