Ukinjanje premika ure je zahtevno delo
Članice EU bi morale dobiti več časa za razmislek.
Odpri galerijo
V neuradnih razpravah je tarča kritik evropska komisija, ki da je članicam s predlogom o koncu premikanja ure zgolj vrgla na mizo vroč kostanj. FOTO: Jože Suhadolnik
Bruselj – Glede na razmerje sil, nejasnosti in pomisleke v državah članicah EU je čedalje manj verjetno, da bi bilo konec premikanja ure že prihodnje leto, kar je predlagala evropska komisija.
Po predlogu, ki ga daje na mizo avstrijsko predsedstvo Sveta EU, bi preložili rok za dve leti, na leto 2021. Po nekaj delovnih obravnavah na nižji ravni v Bruslju bodo v ponedeljek v Gradcu prometni ministri EU prvič razpravljali o tej temi. V dosedanjih razpravah se je pokazalo, da bi skoraj vse članice raje odpravile premikanje kazalcev (proti temu je izrecno Portugalska), a številne si belijo glavo z vprašanjem, kaj bo sledilo. Niso še dovolj razdelane posledice za letalski in železniški promet ter za delovanje notranjega trga nasploh.
Številne članice, tudi Slovenija, se niso izrekle, kateri čas bi izbrale. Zgolj nekaj jih je nakazalo, kaj si želijo. Avstrija bi raje imela stalni poletni čas, a njeno stališče ni kot pribito. Načeloma velja, da si članice bolj na zahodu, kot sta na primer Francija in Španija, želijo zimski čas. Na drugi stran je vzhod bolj naklonjen poletnemu. Tri baltske članice so že tako v vzhodnem pasu in eno uro »pred« srednjeevropskimi deželami. Na zahodu je tretji časovni pas v EU. Brez zadostnega usklajevanja in s premiki časovnih pasov bi v Evropi utegnilo nastati več zmede.
V neuradnih razpravah je tarča kritik evropska komisija, ki da je članicam s predlogom zgolj vrgla na mizo vroč kostanj. Bolj kritični so opozorili, da je z bruseljskim predlogom o koncu premikanja ure nastala težava, ki je prej ni bilo. Omenjena je bila ne najbolj premišljena taktika vrha evropske komisije na čelu s predsednikom Jean-Claudom Junckerjem, ki se le želi prikupiti volivcem. »To ljudje želijo, to bomo naredili,« je bila Junckerjeva logika, ko je bilo objavljeno, da okoli 84 odstotkov sodelujočih v anketi, ki je bila daleč od standardov reprezentativnosti, želi le en čas.
Uradno je za predloge v zvezi s premikanjem ure pristojna komisarka za promet Violeta Bulc. Na zasedanju v Gradcu naj bi predvsem prisluhnila stališčem ministrov in iz njihovih stališč potegnila sklepe. Pojasnila bo, kaj v Bruslju predlagajo in da pričakuje usklajevanje med članicami. Tako naj bi preprečili kaos, ki bi nastal, če bi se sosednje države, ki so doslej imele enak čas, odločile za različen sistem. Za letalske družbe bi bila mora, če bi imeli v EU ne le tri časovne pasove, marveč tudi različne režime premikanja kazalcev.
Po predlagani ureditvi bi vse članice morale odpraviti premikanje ure, bi se pa same odločile, kateri čas bi imele. Do konca aprila bi morale sporočiti svoje namere. Tiste, ki bi se odločile za poletnega, bi zadnjič premaknile ure 31. marca. V državah članicah, ki želijo imeti dosedanji zimski čas, bi ne ravno najprijetnejši ritual končali v nedeljo, 27. oktobra 2019. Da bi lahko uresničili načrte, bi moral Svet EU, ki predstavlja države članice, v soodločanju z evropskim parlamentom pravočasno sprejeti predlagano direktivo o odpravi premikanja časa.
Po predlogu, ki ga daje na mizo avstrijsko predsedstvo Sveta EU, bi preložili rok za dve leti, na leto 2021. Po nekaj delovnih obravnavah na nižji ravni v Bruslju bodo v ponedeljek v Gradcu prometni ministri EU prvič razpravljali o tej temi. V dosedanjih razpravah se je pokazalo, da bi skoraj vse članice raje odpravile premikanje kazalcev (proti temu je izrecno Portugalska), a številne si belijo glavo z vprašanjem, kaj bo sledilo. Niso še dovolj razdelane posledice za letalski in železniški promet ter za delovanje notranjega trga nasploh.
Nekateri bi naprej, drugi nazaj
Številne članice, tudi Slovenija, se niso izrekle, kateri čas bi izbrale. Zgolj nekaj jih je nakazalo, kaj si želijo. Avstrija bi raje imela stalni poletni čas, a njeno stališče ni kot pribito. Načeloma velja, da si članice bolj na zahodu, kot sta na primer Francija in Španija, želijo zimski čas. Na drugi stran je vzhod bolj naklonjen poletnemu. Tri baltske članice so že tako v vzhodnem pasu in eno uro »pred« srednjeevropskimi deželami. Na zahodu je tretji časovni pas v EU. Brez zadostnega usklajevanja in s premiki časovnih pasov bi v Evropi utegnilo nastati več zmede.
V neuradnih razpravah je tarča kritik evropska komisija, ki da je članicam s predlogom zgolj vrgla na mizo vroč kostanj. Bolj kritični so opozorili, da je z bruseljskim predlogom o koncu premikanja ure nastala težava, ki je prej ni bilo. Omenjena je bila ne najbolj premišljena taktika vrha evropske komisije na čelu s predsednikom Jean-Claudom Junckerjem, ki se le želi prikupiti volivcem. »To ljudje želijo, to bomo naredili,« je bila Junckerjeva logika, ko je bilo objavljeno, da okoli 84 odstotkov sodelujočih v anketi, ki je bila daleč od standardov reprezentativnosti, želi le en čas.
Pričakujejo usklajevanje med članicami
Uradno je za predloge v zvezi s premikanjem ure pristojna komisarka za promet Violeta Bulc. Na zasedanju v Gradcu naj bi predvsem prisluhnila stališčem ministrov in iz njihovih stališč potegnila sklepe. Pojasnila bo, kaj v Bruslju predlagajo in da pričakuje usklajevanje med članicami. Tako naj bi preprečili kaos, ki bi nastal, če bi se sosednje države, ki so doslej imele enak čas, odločile za različen sistem. Za letalske družbe bi bila mora, če bi imeli v EU ne le tri časovne pasove, marveč tudi različne režime premikanja kazalcev.
Po predlagani ureditvi bi vse članice morale odpraviti premikanje ure, bi se pa same odločile, kateri čas bi imele. Do konca aprila bi morale sporočiti svoje namere. Tiste, ki bi se odločile za poletnega, bi zadnjič premaknile ure 31. marca. V državah članicah, ki želijo imeti dosedanji zimski čas, bi ne ravno najprijetnejši ritual končali v nedeljo, 27. oktobra 2019. Da bi lahko uresničili načrte, bi moral Svet EU, ki predstavlja države članice, v soodločanju z evropskim parlamentom pravočasno sprejeti predlagano direktivo o odpravi premikanja časa.
