Ukrajina ostaja ločnica med Brusljem in Budimpešto

Prihajajoča madžarska vlada premiera Pétra Magyarja ima med državljani široko podporo za notranjepolitične reforme, vendar se spoprijema z opaznim odporom javnosti do usklajevanja z Evropsko unijo pri vprašanjih, povezanih z Ukrajino in opuščanjem ruskih energentov. To je pokazala najnovejša raziskava, ki so jo pri Evropskem svetu za zunanje odnose (ECFR) opravili po prepričljivi zmagi stranke ­Tisza na aprilskih parlamentarnih volitvah.

Rekordni zmagi sledi radikalna deorbanizacija

Iz raziskave je razvidno, da je bil Magyarjev volilni uspeh bolj posledica splošne želje po spremembah kot podpore politični agendi. Skupno 67 odstotkov volivcev stranke Tisza je kot glavni motiv za glas opoziciji navedlo željo po menjavi političnega cikla, pri čemer jih je 37 odstotkov izpostavilo potrebo po sistemskih reformah, 30 odstotkov pa nasprotovanje stranki Fidesz dolgoletnega madžarskega premiera Viktorja Orbána. Le osem odstotkov jih je Tiszo podprlo zaradi programske vizije, še nekoliko manj zaradi Magyarjevega vodstva, kar po oceni avtorjev pomeni, da bi lahko bil mandat novega premiera bolj krhek, kot se zdi na podlagi volilnih izidov.

Študija je prav tako pokazala, da so v ospredju pričakovanj volivcev izrazito domače teme, na čelu z draginjo, korupcijo in gospodarsko rastjo. Zunanja politika, vključno z odnosi z Evropsko unijo, ostaja drugotnega pomena. Raziskava je razkrila tudi neskladja med željo Madžarov po spravljivejšem odnosu z Brusljem in odporom do zunanjepolitičnih premikov. Čeprav 79 odstotkov vprašanih pričakuje izboljšanje odnosov z EU in 73 odstotkov Madžarov verjame, da bo Péter Magyar sprostil zamrznjena evropska sredstva, so do določenih potez precej zadržani. Večina (52 odstotkov) nasprotuje opuščanju ruskih energentov, konec uvoza ruske energije podpira le vsak tretji Madžar. Podobno velja za odnos do vzhodne sosede: 54 odstotkov vprašanih nasprotuje odblokiranju pristopnih pogajanj s Kijevom, 53 odstotkov pa tudi ideji, da bi Ukrajina nekoč postala članica EU.

INFOGRAFIKA: Delo

Čeprav večina vprašanih pričakuje, da bo Madžarska izboljšala odnose s Kijevom in podprla finančno pomoč EU Ukrajini, kar mnogi razumejo kot pogoj za sprostitev zamrznjenih evropskih sredstev, Ukrajina ostaja ena od glavnih ločnic med Budimpešto in Brusljem. Kakor so poudarili avtorji raziskave, bi to lahko Magyarjevo vlado postavilo pred pomembna izziva. Prvi je, kako uskladiti zadržano podporo javnosti Ukrajini, drugi pa njegova predvolilna obljuba referenduma o članstvu Ukrajine v EU, s katero si je Magyar po oceni analitikov deloma omejil politični manevrski prostor. Negativen izid bi lahko znova zaostril odnose z Brusljem, ignoriranje obljube pa bi omajalo legitimnost vlade.

»Prepričljiva zmaga Pétra Magyarja je bila glas za notranje spremembe, ne za geopolitični preobrat. Madžari so se pripravljeni obrniti stran od let korupcije in izolacije, vendar so jasno začrtali meje energetske neodvisnosti in nacionalne varnosti – realnosti, ki jo bodo morali upoštevati tudi v Bruslju,« je izsledke komentiral Paweł Zerka, vodja raziskave pri ECFR. Dodal je, da bo glavni izziv nove vlade dokazati, da se lahko trajno zbliža z EU, ne da bi v očeh volivcev izgubila mandat, ki jo je pripeljal na oblast.

Pred zahtevno nalogo bo tudi Bruselj. »EU igra tvegano igro z novim madžarskim vodstvom. Če bo pretiravala s pritiski in poskušala prisiliti​ Magyarja v drastične zunanjepolitične preobrate, lahko omaje legitimnost voditelja, čigar glavni mandat je notranjepolitična prenova države. Če bo zahtevala preveč in prehitro, lahko nehote oslabi delo reformatorja, ki si želi vrniti Budimpešto v evropski tok,« je poudaril Piotr Buras, višji raziskovalec in vodja pisarne ECFR v Varšavi. »Po drugi strani bi morala EU pričakovati najmanj odpravo madžarskega veta na 90-milijardno posojilo in odprtje prvega pogajalskega sklopa v pristopnih pogajanjih z Ukrajino.«

Podnebje in skupnost LGBT+

Na drugi strani je raziskava izpostavila tudi področja, na katerih bi lahko bila uskladitev z Brusljem manj konfliktna. Čeprav Magyarja pogosto označujejo za konservativnega politika, del njegove volilne baze podpira bolj progresivne usmeritve. Več kot dve tretjini volivcev Tisze (77 odstotkov) si želi odločnejše ukrepanje države na področju podnebnih sprememb, podobno stališče prevladuje tudi v širši javnosti. To bi lahko novi vladi odprlo prostor za pospešen razvoj obnovljivih virov in zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv z vzhoda. Opazna je tudi razmeroma velika podpora zaščiti pravic skupnosti LGBT+ (71 odstotkov med volivci Tisze in 49 odstotkov v celotni populaciji), kar bi lahko zmanjšalo politično ceno pri uvajanju nekaterih družbenih reform, ki jih pričakuje tudi Bruselj.

_________

/ Foto Delo

Projekt je prejel sredstva iz programa Evropske unije za raziskave in inovacije Horizon Europe (št. pogodbe 101119678). Izražena stališča in mnenja pripadajo avtorju in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za raziskave (REA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki financira akcijo.