
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Namestnica ameriškega veleposlanika pri ZN Tammy Bruce je v ponedeljek v Varnostnem svetu ZN obsodila nadaljevanje ruskih napadov na Ukrajino kot nerazumljivo zaostrovanje vojne, medtem ko si predsednik ZDA Donald Trump prizadeva za mir. Predstavniki ZN so pred tem poročali o nadaljevanju ruskih napadov in trpljenja civilistov v Ukrajini. V ruskem nočnem napadu na severovzhodno ukrajinsko regijo Harkov so bili ubiti štirje ljudje, več je ranjenih, so danes sporočile lokalne oblasti.
»Zahvaljujoč vodstvu predsednika Trumpa smo zdaj bliže sporazumu kot kadarkoli od začetka vojne, vendar pa ruska dejanja tvegajo širitev in zaostritev vojne,« je dejala Američanka in napade na civilne energetske objekte obsodila kot posmeh prizadevanjem za mir.
Bruceova je pri tem Rusijo spomnila, da je pred skoraj letom dni tudi sama glasovala za ameriško resolucijo varnostnega sveta, ki poziva h koncu vojne v Ukrajini. »Bilo bi lepo, če bi Rusija svoje besede podprla z dejanji,« je dejala.
Namestnica generalnega sekretarja ZN za politične zadeve Rosemary DiCarlo je dejala, da novo leto Ukrajini ni prineslo miru, saj obsežni zračni napadi Rusije na civiliste in civilno infrastrukturo povzročajo grozljivo uničenje in trpljenje.
»Rusija je med 8. in 9. januarjem nad Ukrajino izstrelila 242 dronov in 36 raket, pri čemer so samo v Kijevu umrle štiri osebe, 25 pa jih je bilo ranjenih. Območja v Lvovu so bila tarča napada z nadzvočno raketo orešnik, ki lahko nosi jedrsko orožje,« je dejala DiCarlova. Pozvala je k brezpogojnemu premirju ter spoštovanju ukrajinske suverenosti in ozemeljske celovitosti.
Predstavnik Latvije, ki je s 1. januarjem v varnostnem svetu ZN prevzela sedež Slovenije, je kolege pozval, naj obsodijo sistematično surovost Moskve in barbarsko zaostrovanje vojne proti ukrajinskim civilistom sredi hude zime. »Rusija namenoma preizkuša odločnost mednarodne skupnosti,« je dejal.
Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija pa je vztrajal, da ruske sile ne napadajo civilistov, in obtožil Latvijo, da želi Moskvi naprtiti vse zlo in zanemarja vzroke te velike evropske varnostne krize. Zatrdil je, da so ruske sile napadle prometno, letališko in energetsko infrastrukturo, ki podpira ukrajinski vojaško-industrijski kompleks.
»To je bil odgovor na napad kijevskega režima na rezidenco ruskega predsednika,« je dejal Nebenzija. V Moskvi so konec decembra Ukrajino obtožili, da je poskušala napasti rezidenco Vladimirja Putina, njihove trditve pa so zanikali tako ukrajinski kot ameriški obveščevalci.

Rusija nadaljuje napade. V nočnem napadu na severovzhodno ukrajinsko regijo Harkov so bili ubiti štirje ljudje, več je ranjenih, so danes sporočile lokalne oblasti. Župan Harkova Igor Terehov je sporočil, da je ruski dron dolgega dosega zadel zdravstveni objekt za otroke in povzročil požar, o žrtvah niso poročali.
Rusija je ponoči izvedla napade tudi v drugih ukrajinskih regijah, vključno z Odeso na jugu države, kjer so bili v dveh nizih napadov poškodovani stanovanjske stavbe, bolnišnica in vrtec. Po navedbah lokalnih oblasti je bilo ranjenih najmanj pet ljudi.
Ponoči je napade z brezpilotnimi letalniki izvedla tudi Ukrajina. V enem izmed napadov v vasi Strahovo blizu ukrajinske meje v ruski regiji Brjansk je umrla ena oseba, je na telegramu navedel guverner regije Aleksander Bogomaz.
Rusija v zadnjih mesecih vsak dan cilja ukrajinsko energetsko infrastrukturo z droni in raketami ter v mrzli zimi povzroča izpade elektrike. Prejšnji teden je v enem od napadov na zahodno ukrajinsko regijo Lvov šele drugič doslej uporabila balistično raketo orešnik, ki lahko nosi tudi jedrsko bojno glavo.
ZDA in Velika Britanija sta obsodili Rusijo zaradi izstrelitve balistične rakete orešnik, ki je sposobna nositi jedrsko konico, na Ukrajino. V. d. britanskega veleposlanika pri ZN James Kariuki je napad opisal kot nepremišljen ter dodal, da »ogroža regionalno in mednarodno varnost ter prinaša veliko tveganje eskalacije in napačnih presoj«, navaja Guardian.
Rusija trdi, da je orešnik ciljal letalsko-remontni obrat. Ukrajina ni potrdila, kaj je bilo zadeto, je pa sporočila, da je raketa udarila v okviru širšega napada z droni in drugimi izstrelki. Redko uporabljana raketa orešnik z več bojnimi glavami naj bi bila v omejenih količinah – ukrajinska vojska in specialne enote trdijo, da so na ruskem ozemlju uničile vsaj eno takšno raketo na tleh.
Opazovalci dosedanja dva napada z orešnikom na Ukrajino ocenjujejo kot predvsem politična in simbolna, pri čemer so bile verjetno uporabljene lažne bojne glave; morebitna škoda je domnevno nastala zaradi zvočnega udara in fizičnega trka, ne pa zaradi delujočih eksplozivov. Analitiki dvomijo tudi o tem, ali je orešnik dovolj natančen za dostavo nejedrskih bomb, ki morajo biti za učinkovitost bistveno natančneje usmerjene kot jedrske konice, pojasnjuje Guardian.
Komentarji