Ukrajinska kriza: v svetu različnih resnic

Češki predsednik Miloš Zeman obsoja nacistični pohod po ­Kijevu, ukrajinskega premiera­ Arsenija Jacenjuka pa razglaša­ za vojnega hujskača, so pred dnevi poročali na ruski državni­ televiziji v angleškem jeziku Russia Today (RT). Na njeni nedavno rojeni ukrajinski različici Ukraine Today pa je bila glavna novica iz Prage ta, da so češki obveščevalci že predlanskim napovedali rusko aneksijo ukrajinskega polotoka Krim.

Različna uredniška izbira tega, kaj iz dejanskega dogajanja na Češkem predstaviti svojemu občinstvu, je le blažji del propagandne vojne, katere jurišniki so se preselili na nove socialne medije in se vpisali med marljive komentatorje spletnih strani tradicionalnih medijev. Med ukrajinsko krizo je postal ta »ljudski« jezik tako bojevit, da so nekateri najbolj izpostavljeni mediji, kakor je na primer ruski dnevnik v angleškem jeziku Moscow Times, nehali objavljati komentarje k svojim spletnim člankom.

Najbolj goreče opazke borcev za pravo resnico z obeh vojskujočih se strani so na twitterju in facebooku­ (FB). »Nekdo je le izračunal, da so te sankcije bolj prizadele EU kot Rusijo? Izjemna moč možganov,« je bil eden od sarkastičnih, a ne tudi nesramnih ali celo žaljivih komentarjev, ki so na FB spremljali poročilo RT o izjavi francoskega predsednika Françoisa Hollanda, da je treba »takoj ukiniti« sankcije proti Rusiji. Medtem ko je ta Hollandov poziv v pogovoru za radio France Inter odmeval v ruskih klasičnih in netradicionalnih medijih, so gledalci, ki jim izbor dogajanja po svetu pripravljajo uredniki Ukraine Today, slišali povsem drugačno sporočilo iz Elizejske palače. »Francoski predsednik je izjavil, da bo od Vladimirja Putina zahteval spoštovanje ozemeljske celovitosti Ukrajine in prenehanje podpiranja upornikov na vzhodu države,« so na ukrajinski angleško govoreči televiziji, ki je v lasti oligarha Igorja Kolomojskega, povzeli neki drug Hollandov intervju, ki ga je dal za ameriško agencijo AP.

Vojni premier Jacenjuk

Podobno je bilo videti nedavno poročanje iz Prage. Ruski mediji so najprej hiteli povzemati pogovor češkega predsednika Miloša Zemana za časnik Pravo, v katerem je izjavil, da »majdan ni bila demokratična revolucija, Ukrajina pa je sredi državljanske vojne«, predsednika ukrajinske vlade Arsenija Jacenjuka pa razglasil za »vojnega premiera, saj noče mirne rešitve krize, ki jo predlaga Evropska ­unija«.

Le nekaj dni zatem je Zeman razveselil ruske urednike s pogovorom za češki radio, v katerem se je zgražal nad prvojanuarskim pohodom po ulicah Kijeva, na katerem je množica s prižganimi baklami praznovala 106. rojstni dan ukrajinskega nacionalističnega voditelja Stepana Bandere, nacističnega sodelavca, ki so ga leta 1959 v Berlinu pokončali agenti KGB. Shod v spomin na Bandero, ki ga je Zeman pred časom označil za »množičnega morilca«, je češkega predsednika spomnil na nacistične parade, na katerih so udeleženci glasno zahtevali brezmilostno smrt za Poljake, Jude in komuniste. V ruskih medijih je odmevalo Zemanovo mnenje, da je nekaj narobe tako z Ukrajino, ki dopušča takšne shode, kot z Evropsko unijo, ki jih ne obsoja.

Vloga čeških obveščevalcev

Medtem je bila za ukrajinske medije, ki so v zadnjem času privoščljivo objavljali, kako češkemu predsedniku zaradi proruskih stališč rekordno upada priljubljenost med ljudstvom, v zadnjih dnevih pomembnejša novica iz Prage ta, da so češki obveščevalci napovedali rusko priključitev Krima precej pred tem, ko je do nje tudi prišlo. Tako so vsaj zapisali v češkem dnevniku Lidové noviny, ki sta mu dva neimenovana, a menda zaupanja vredna vira iz obveščevalnih krogov razkrila, da so njuni kolegi že pred dvema letoma opozarjali na naraščajoče ozemeljske apetite Moskve in posodabljanje ruske vojske na eni ter zmanjševanje števila vojakov in staranje vojaške opreme v Ukrajini na drugi strani.

Konec leta 2013 so češki obveščevalci, ki so jim menda pred kratkim v tajnosti podelili nagrade, ugotovili, da je Rusiji vmešavanje v notranjepolitične zadeve drugih držav najbolj uspelo v Ukrajini. Ukrajinski mediji opozarjajo, da te ugotovitve obveščevalcev niso skladne s stališči češkega predsednika, ki je že večkrat izjavil, da bi v Pragi radi videli dokaze o ruskem vojaškem posredovanju na vzhodu Ukrajine. Ko je Zeman lani novembra izrazil ta dvom na vrhu Nata, mu je po poročanju nekaterih medijev švedski zunanji minister Carl Bildt odvrnil s porogljivim vprašanjem, ali Čehi sploh še imajo kakršnokoli obveščevalno službo.