
Naročite se
|Prijavite se
Ukrajinsko obrambno podjetje Fire Point razvija balistične rakete, s katerimi želi Kijev povečati sposobnost napadov na cilje globoko na ruskem ozemlju in hkrati zmanjšati odvisnost od tujih dobav orožja. Prva od njih bi lahko bila pripravljena že jeseni.
Direktorica in glavna tehnološka direktorica podjetja Irina Terek je za Politico povedala, da je taktična balistična raketa FP-7 trenutno v postopku certificiranja. Raketa ima doseg do 200 kilometrov in lahko nosi 150-kilogramsko bojno glavo. Namenjena je napadom na kopenske cilje, podjetje pa jo prilagaja tudi za uporabo v sistemih zračne obrambe.
Časovni načrt je potrdil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je opozoril, da bo množična uporaba rakete odvisna tudi od sodelovanja drugih držav. Ukrajina namreč pri nekaterih sestavnih delih še vedno potrebuje tuje dobavitelje.
FP-7 je pomemben del evropskega projekta Freya, v okviru katerega Ukrajina in njeni evropski partnerji razvijajo skupni sistem za obrambo pred balističnimi raketami. Fire Point bo zagotovil rakete in izstrelitve, evropska podjetja pa sodelujejo pri razvoju radarjev, vodenja in drugih ključnih komponent. V projekt je vključenih več kot deset evropskih obrambnih podjetij.
Prilagoditev napadalne rakete za prestrezanje drugih raket je zahtevnejša naloga. Pri običajni balistični raketi mora sistem doseči določen cilj, prestreznik pa mora med letom zaznati, slediti in uničiti prihajajočo raketo.
Prva različica prestreznika v okviru Freye bo podobna ameriškemu PAC-2, ki ga uporabljajo sistemi patriot. Takšni prestrezniki eksplodirajo v bližini cilja. »Nimamo razkošja, da bi desetletja razvijali lastne prestreznike, ki cilj zadenejo neposredno,« je dejala Terekova. Zato želijo razvoj izvesti postopoma in se sčasoma približati zmogljivostim sistema PAC-3.
Fire Point hkrati razvija večjo balistično raketo FP-9. Ta naj bi nosila 800-kilogramsko bojno glavo in imela doseg do 855 kilometrov, kar pomeni, da bi lahko dosegla cilje v bližini Moskve. Podjetje pričakuje prvi preizkus jeseni 2026.
Za Ukrajino bi bila takšna zmogljivost pomembna tudi zaradi pomanjkanja prestreznikov. Kijev se pri obrambi pred ruskimi raketnimi napadi močno zanaša na sisteme patriot, vendar je zaloga prestreznikov omejena. Z lastnimi balističnimi raketami bi lahko Ukrajina napadala tudi ruska izstrelišča, namesto da bi poskušala prestrezati že izstreljene rakete.
Ukrajina se pri napadih na cilje v Rusiji trenutno v veliki meri zanaša na brezpilotne letalnike. Fire Point izdeluje FP-1 z dosegom do 2300 kilometrov in FP-2 z dosegom do 700 kilometrov. Z njimi Ukrajina napada predvsem rusko energetsko infrastrukturo in logistične cilje.
»Letos smo Rusijo napadli z dvakrat toliko brezpilotnimi letalniki, kot je ona napadla nas,« je dejala Terekova. Po njenih besedah je to pomemben premik od začetka vojne, saj lahko Ukrajina vse bolj sama razvija in proizvaja orožje za napade na rusko ozemlje.
Rusija vse večjo sposobnost Ukrajine za proizvodnjo balističnih raket in brezpilotnih letalnikov dolgega dosega vidi kot resno grožnjo. Namestnik vodje glavnega obveščevalnega direktorata ukrajinskega obrambnega ministrstva Vadim Skibicki je dejal, da ruske sile izvajajo izvidovanje, da bi preprečile množično proizvodnjo tega orožja.
Ruski pritisk je potrdila tudi Terekova. »Nihče razen naših partnerjev si ne želi, da bi bila Ukrajina oborožena z lastnimi balističnimi raketami. Zato delamo pod tako velikim pritiskom,« je dejala.
Medtem ko Fire Point razvija nove rakete in povečuje njihovo proizvodnjo, Rusija poskuša najti in napasti ukrajinske laboratorije in tovarne. Za Kijev razvoj lastnih balističnih raket zato ni le vprašanje povečanja napadalnih zmogljivosti, temveč tudi prizadevanje za večjo neodvisnost pri obrambi pred Rusijo.
Ukrajina zaradi zastoja pomorskega izvoza išče nove poti za izvoz žita prek Romunije, Poljske, Madžarske, Slovaške in Moldavije, vendar kopenske poti ne morejo v celoti nadomestiti črnomorske. Prevoz po železnici in cestah je po besedah ukrajinskega kmetijskega ministra Tarasa Visockija od 50 do 70 dolarjev na tono dražji od pomorskega, zato pri današnjih cenah žita za izvoznike ni več donosen. Dodatno težavo povzroča nizka gladina Donave, ki omejuje količino tovora, ki lahko po reki doseže romunsko pristanišče Constanţa. Kijev se mora pri iskanju alternativnih poti spopadati tudi s političnim odporom v državah EU. Poljska, Madžarska in Slovaška so po prejšnjem valu ukrajinskega izvoza omejile uvoz ukrajinskega žita, saj so tamkajšnji kmetje trdili, da poceni ukrajinski pridelki, namenjeni tranzitu, končajo na njihovih trgih. Poljska vztraja, da bo embargo ostal veljaven, vendar je pripravljena sodelovati pri tranzitu žita v tretje države. Ukrajina pri tem poudarja, da ne želi večjega dostopa do evropskega trga, temveč predvsem poti, po katerih bi lahko žito pripeljala do drugih kupcev. Glede na sedanje kvote lahko Ukrajina v EU na leto proda največ 1,3 milijona ton pšenice. Posebej občutljivo ostaja vprašanje zaupanja, saj del poljskih kmetov dvomi, da ukrajinsko žito, namenjeno drugim državam, res zapusti Poljsko.
Komentarji