»Ulico Draže Mihailovića bomo branili s svojimi telesi«

Ideja za obnovo Kraljevine Srbije po vzoru Švedske, Danske, Velike Britanije in drugih kraljevin v Evropi.

Objavljeno
21. november 2019 09.15
Posodobljeno
21. november 2019 09.25
Ulica v Desimirovcu, ki je dobila ime po Draži Mihailoviću, je pravzaprav vaška cesta, dolga kak kilometer, ob njej so redko posejane hiše z okoli 60 prebivalci. FOTO: Milena Zupanič
V Srbiji poteka projekt poimenovanja ulic, saj na desettisoče ulic, v katerih živi 2,6 milijona prebivalcev, nima imena. Eno izmed ulic v vasi Desimirovac v občini Kragujevac so poimenovali po četniškem poveljniku Draži Mihailoviću, kar je vzbudilo pomisleke. Nekateri bi zdaj ime umaknili, drugi ga branijo.
 

Borci NOV proti Gibanju za obnovo Kraljevine


»Nasprotujemo brezumni odločitvi, da se ulica poimenuje po človeku, katerega črne trojke so izvajale nezaslišane zločine nad antifašisti in domoljubi ne glede na versko in nacionalno pripadnost,« je za Delo dejal Željko Zirojević, predsednik kragujevškega združenja borcev NOV in podpredsednik srbske zveze združenj borcev, ki namerava od ministrstva za lokalno samoupravo, to poimenovanja ulic potrjuje, zahtevati razveljavitev imena.

Člani Socialistične stranke Srbije, ki se zavzemajo za ohranitev pridobitev socialistične revolucije med drugo svetovno vojno, a so kljub temu v skupščini občine najprej glasovali za ime ulice, napovedujejo, da bodo tablo z imenom odstranili.

Zaradi tega so se zbrali člani Gibanja za obnovo Kraljevine Srbije, ki so ime tudi predlagali, in sporočili, da bodo »Draževo ulico branili s svojimi telesi«.

Spor o tabli je sicer malo prehiter, saj table sploh še ni, a kaže na globoke in še vedno nezaceljene rane druge svetovne vojne. Zakaj odločitev o poimenovanju ulice po Draži Mihailoviću?

»Dostopni dokumenti kažejo, da je komunistična partija ponaredila zgodovino. Naš cilj je, da popravimo velike zgodovinske krivice in rehabilitiramo naše prednike, Srbijo pa preuredimo v moderno evropsko kraljevino po zgledu Švedske, Norveške, Danske, Velike Britanije, Belgije, ki so prav tako kraljevine,« je za Delo povedal Mirko Čikiriz iz Kragujevca, podpredsednik gibanja in državni sekretar na pravosodnem ministrstvu.
 

V Desimirovcu 50 ulic brez imen


V tem primestnem naselju, ki ima dva tisoč prebivalcev, je 50 ulic brez imena. V celotni kragujevški občini s 180 tisoč prebivalci, kamor Desimirovac sodi, jih je še 1200. Ulica, ki je dobila ime po Draži Mihailoviću, je pravzaprav vaška cesta, dolga kak kilometer, ob kateri so redko posejane hiše, v katerih živi okoli 60 prebivalcev. Table z imenom še ni, ulico nam je pokazal predsednik sveta krajevne skupnosti Milutin Milojević.

image
Dva od predlagateljev poimenovanja ulice po Draži Mihailoviću, Milutin Milojević (levo) in Dragan Vilotijević. FOTO: Milena Zupanič


Desimirovac je živa vas, pravi. V nasprotju z mnogo drugimi vasmi se tukaj število prebivalcev ne zmanjšuje, imajo šolo, zdravnika, pošto in veliko tovarno Siemensa, ki omogoča delo in zaslužek. Tudi sam je aktivno sodeloval v postopku imenovanja ulice, ki poteka povsod po Srbiji. Na območju Kragujevca, kamor sodi vas, je 1200 ulic brez imena, v Desimirovcu 50. »Na pobudo mesta Kragujevac smo sklicali vaščane, da so predlagali imena ulic. Za to ulico je bilo več predlogov, zmagalo je poimenovanje po Draži Mihailoviću. Izglasovali sta ga dve tretjini stanovalcev ulice,« je pojasnil predsednik sveta krajevne skupnosti Milutinivić.
 

Partizani in četniki


Ustavimo se pri prvi večji hiši v ulici. Tu stanuje Dragan Vilotijević, ki je skupaj s sosedi in prijatelji – eden od njih je član Gibanja za obnovo Kraljevine Srbije – predlagal poimenovanje po četniškem vodji. Zakaj? »Čisto po naključju. Ni se nam zdelo sporno, saj je bil Draža rehabilitiran,« odgovarja. Takoj privrejo na dan spomini iz pripovedovanja očetov in dedov o drugi svetovni vojni, v kateri sta se – kot na območju celotne Jugoslavije – mešala boj proti okupatorju in obračun z dotakratno državo Kraljevino Jugoslavijo. Čeprav je bil njegov oče partizan, v družini po materini strani pa so se pridružili četnikom, meni, da so bili tudi med partizani zločinci, zato ni razloga za večje sovraštvo do četnikov kot do partizanov. Sploh pa je o četnikih preveč stereotipov, meni. »Radi jemo jagnjetino tako kot četniki, a nismo četniki,« se smeji.

image
Že leta stoji na Ravni gori spomenik Draže Mihailovića, stotisoče ljudi ga je obiskalo, zdaj pa je ena ulica pritegnila toliko pozornosti. FOTO: Wikipedija


»Že leta stoji na Ravni gori spomenik Draže Mihailovića, stotisoče ljudi ga je obiskalo. Ne vem, zakaj je ena ulica pritegnila toliko pozornosti. Vi ste že šesta od novinarjev, ki ji kažem ulico,« pravi Milojević. Tudi on se spomni pripovedovanja starejših o kaotičnosti vojne: »Na začetku je bilo antifašistično četniško gibanje dominantno, ljudje so se vključevali prostovoljno, nekateri so bili mobilizirani, saj je bila to uradna vojska Kraljevine Jugoslavije. Kasneje se je del enot obrnil na drugo stran. Po letu 1944 se je okrepilo partizansko gibanje in naši ljudje so se pridruževali tudi partizanom. Da so vsi ubijali, je jasno. Bila je vojna.«

Živka Petrović, starejša vaščanka, ki živi nedaleč stran, se razjezi, ko izve, da sem novinarka, ki sem si prišla gledat ulico: »Ni bila samo Titova vojska. Tudi četniki so bili naša vojska, ki se je borila za svobodo. Nič nimam proti Draži. Branil je Jugoslavijo. Zgodovina se je potem pisala, kot se je, to je druga stvar.«
 

Kdo je bil Draža Mihailović


Uradna zgodovina uči, da je leta 1941 kot prvi v tedanji okupirani Jugoslaviji v imenu kraljeve vojske organiziral odpor proti nacistom, kasneje pa prestopil na drugo stran in se z Nemci boril proti partizanom. Po vojni, leta 1946, so ga zaradi vojnih zločinov in sodelovanja z okupatorjem obsodili na smrt in ustrelili. Leta 2007 se je pojavila senzacionalna novica, da sploh ni bil ustreljen, ampak je umrl leta 1960 v Sovjetski zvezi, češ da mu je jugoslovanska obveščevalna služba dovolila oditi, kar je razkril eden od obveščevalcev. Na zahtevo vnuka in dveh profesorjev z beograjske pravne fakultete se je leta 2010 začel proces rehabilitacije na srbskem višjem sodišču, po petih letih se je končal z izničenjem smrtne obsodbe.

image
Draža Mihailović FOTO: Wikipedija


Ob poimenovanju ulice se je oglasila zgodovinarka Branka Prpa. Po njenih besedah Draža Mihailović ni bil rehabilitiran, saj je sodišče leta 2015 razsojalo samo o pravičnosti sodnega procesa, ne pa o njegovi krivdi. Zato meni, da ne more uživati časti rehabilitiranih, torej tudi ne more imeti »svoje« ulice.


Nova zgodovinska dejstva iz arhivov


Povsem drugače vidi rehabilitacijo Mirko Čikiriz. Meni, da je komunistični režim pod Titovim vodstvom ponaredil zgodovino. Zdaj, ko se arhivi v tujini odpirajo, je dostopnih več dejstev o drugi svetovni vojni, slika o dogodkih na tleh Jugoslavije je drugačna, bolj jasna je tudi povezava Neodvisne države Hrvaške (NDH) in Tita v škodo Srbije, pravi. Spomni, da je Draža Mihailović posthumno dobil najvišje priznanje ZDA in Velike Britanije za reševanje več kot 500 njihovih pilotov proti koncu vojne, kar dokazuje, da ni sodeloval s fašisti.
 

V Sloveniji rehabilitirani s pokojnino


»Rehabilitiran je, ker je srbska skupščina leta 2006 z zakonom izenačila protifašistično gibanje, ki ga je vodil Mihailović, z enotami narodnoosvobodilne vojske. Slovenija je Slovencem, ki so sodelovali v četniških enotah, omogočila pokojnino in s tem četnike rehabilitirala,« pravi. Po njegovem Mihailovićeve rehabilitacije ne priznavata druga in tretja generacija komunistov, ki imajo danes pomembne položaje v družbi in medijih. Mednje šteje tudi zgodovinarko Branko Prpo, hčer hrvaškega generala.
 

Srbija znova kraljevina?


Po Čikirizovih ​besedah namerava Gibanje za obnovo Kraljevine Srbije, ki je registrirano kot politična stranka, spomladi na parlamentarne volitve, bodisi samo bodisi s strankami, ki prav tako podpirajo kraljevino. Njihov cilj je poleg odprave zgodovinskih krivic obnova kraljevine. »Po raziskavah javnega mnenja je kraljevini v Srbiji naklonjeno 30 odstotkov ljudi. Med desetimi najuspešnejšimi državami na svetu je sedem kraljevin,« utemeljuje.

V zvezi borcev NOV so prepričani, da monarhija nima prihodnosti. »Gibanje je minorno. Vrniti se v monarhijo nima smisla. Srbija je demokratična država,« je dejal Željko Zirojević.

Ulice, ki so lahko zgolj slepe
Poimenovanja ulic je na nemirnem balkanskem območju lahko tudi način, s katerim se poskuša reinterpretirati zgodovino. Najpogosteje so predmet tovrstnih posegov ulice, trgi ali javni objekti, ki dobijo ime po osebah iz obdobja druge svetovne vojne, vse bolj priljubljeno je tudi zatekanje k imenom iz balkanskih vojn v 90. letih prejšnjega stoletja. Z imeni ulic skupnost pokaže, kdo je njihov junak. To je tudi pomembno sporočilo drugim. V Srbiji ulice in trge imenujejo po četniškem voditelju Draži Mihailoviću, na Hrvaškem najdemo ulice Mileta Budaka, ideologa ustaškega režima, v Mostarju je ulica z imenom vplivnega ustaša Jureta Francetića, na Palah pri Sarajevu pa so študentski dom imenovali kar po vojnem zločincu Radovanu Karadžiću. Skratka, taki posegi v javni prostor so vse prej kot sporočilo miru in poziv k spravi, ki sta od vojn ranjenim državam na območju nekdanje Jugoslavije nujno potrebni. Novica Mihajlović