Virtualna posilstva: ženske se zaradi nasilja umikajo iz javnosti

Zaradi porasta lažnih fotografij in videov oziroma globokih ponaredkov, narejenih z umetno inteligenco, se je v zadnjem obdobju povečalo tudi število tako imenovanih virtualnih posilstev. Kot opozarja poročilo Združenih narodov, vse to vodi do utišanja in potiskanja žensk iz javnega prostora, kot izsledke raziskave povzema Euronews.  

Obsežna raziskava je pokazala, da se novinarke, aktivistke in zagovornice človekovih pravic srečujejo z naraščajočim spletnim nasiljem, ki vključuje globoke ponaredke in pojav, ki ga raziskovalci poimenujejo »virtualno posilstvo«.

Eden ključnih dejavnikov spletnih zlorab so prav orodja za ustvarjanje globokih ponaredkov, ki z umetno inteligenco združujejo podobo posameznika z izmišljenimi – pogosto spolno eksplicitnimi – vsebinami. Ta orodja postajajo vse cenejša in dostopnejša ter omogočajo hitro ustvarjanje vsebin za nadlegovanje.

Za mlade so posledice digitalnih spolnih zlorab lahko izjemno hude in dolgoročne

Ženske se samocenzurirajo

Več kot 41 odstotkov žensk je povedalo, da se na družbenih omrežjih samocenzurirajo, da bi se izognile zlorabam, medtem ko jih je 19 odstotkov omejilo svoje javno izražanje tudi v poklicnem okolju.

Umetna inteligenca ne more nadomestiti človeške, kaj šele vrednot in delavnosti

Raziskava je pokazala, da je 27 odstotkov žensk prejelo nezaželene spolne pobude ali intimne vsebine, 12 odstotkom pa se je zgodilo, da so njihove osebne fotografije, tudi intimne, razširili brez privolitve. Obenem je bilo šest odstotkov žensk žrtev globokih ponaredkov ali manipuliranih podob.

Novo poročilo Organizacije združenih narodov za ženske ugotavlja, da zlorabe, podprte z umetno inteligenco, potiskajo ženske iz javnega prostora. FOTO: Shutterstock

Napadi so po ugotovitvah raziskovalcev pogosto namerni in usklajeni, njihov cilj pa je utišati ženske v javnem prostoru ter spodkopati njihovo poklicno verodostojnost in osebni ugled, navaja Euronews.

Posledice so tudi psihološke: vsaka četrta ženska poroča o tesnobi ali depresiji, 13 odstotkom sodelujočih pa so diagnosticirali posttravmatsko stresno motnjo (PTSM).

»Z umetno inteligenco podprto 'virtualno posilstvo' je danes dobesedno na dosegu roke storilcev. Ta pojav pospešuje škodo, ki jo spletno nasilje povzroča ženskam v javnem življenju,« je dejala Julie Posetti, vodilna avtorica poročila in profesorica novinarstva na univerzi City St George’s. Po njenem takšno nasilje spodbuja nazadovanje težko pridobljenih pravic žensk v času naraščajočega avtoritarizma, demokratičnega nazadovanja in razširjene mizoginije na spletu.

Neprimerna vprašanja policije

Poročilo opozarja tudi na pomanjkljiv odziv institucij: čeprav so v 25 odstotkih primerov te prijavile, je policija pravne postopke sprožila le pri 15 odstotkih. Četrtina žensk, ki so se obrnile na policijo, je poročala o občutku krivde, saj so jim zastavljali vprašanja, kot »Kaj ste storili, da ste izzvali nasilje?«. Enak delež jih je navedel, da so policisti odgovornost za zaščito preložili na nje same.

Pauline Renaud, soavtorica poročila, poudarja, da je nujno izboljšati izobraževanje in usposabljanje organov pregona in pravosodja za učinkovito obravnavo tehnološko podprtega nasilja nad ženskami in dekleti.

Pri tem opozarja, da je nujna tudi politična volja za učinkovito regulacijo velikih tehnoloških podjetij, ki s svojo finančno in politično močjo pogosto zavirajo napredek na tem področju.