Umrl je Simon Wiesenthal

V svojem domu na Dunaju je v starosti 96 let umrl Simon Wiesenthal, znan po svojem odločnem in vztrajnem lovu na nacistične zločince.

Objavljeno
20. september 2005 20.40
Simon Wiesenthal
Dunaj - Na Dunaju je danes v starosti 96 let umrl Simon Wiesenthal, znan po svojem odločnem in vztrajnem lovu na nacistične zločince.Znameniti "lovec na naciste" je pomagal ujeti prek 1100 nacističnih zločincev, med drugim je pomembno vlogo odigral pri zajetju nacističnega zločinca Adolfa Eichmanna, saj je že leta 1954 navedel, da je v Buenos Airesu. Eichmanna je Izrael zajel leta 1960, leta 1962 pa so ga usmrtili. Sodeloval je tudi pri prijetju komandanta koncentracijskih taborišč na Poljskem Treblinka in Sobibor Franza Stangla, ki ga je zasledil v Braziliji. Stangl je na sojenju v Nemčiji (1967) dobil dosmrtno ječo.

Še en velik uspeh je požela aretacija newyorške gospodinje Hermine Ryan, ki je med drugo svetovno vojno nadzirala poboje na stotine otrok v taborišču Majdanek. Tudi njo so leta 1973 izročili Nemčiji, dobila pa je enako kazen kot Stangl, doživljenske rešetke.

Mengele se mu je izmuznil

Med njegove največje neuspehe pa spada spodletel poskus aretacije gestapovca Heinricha Mullerja in zloglasnega doktorja iz Auschwitza Josefa Mengeleja.

Kot je pojasnil vodja in ustanovitelj Centra Simon Wiesenthal v Los Angelesu, rabin Marvin Hier, je Wiesenthal umrl med spanjem v svojem domu na Dunaju.

Ljudje se ga bodo spominjali po tem, da je ohranjal zavest holokavstu. Na nek način je postal trajen predstavnik žrtev holokavsta, odločen, da bo pred sodišče privedel odgovorne za najgrozovitejše zločine. V ta namen je tudi ustanovil že omenjeni Center Simona Wiesenthala, ki si je s podružnicami po vsem svetu prizadeval za kaznovanje nacističnih zločincev.

Wiesenthal je bil pred izbruhom druge svetovne vojne arhitekt. Svoje življenjsko poslanstvo pa je spremenil, potem ko je preživel holokavst in postal glasnik šestih milijonov judov, ki so umrli med holokavstom.

"Hočem, da ljudje vedo, da nacisti milijonov ljudi niso pobili nekaznovano"

Wiesenthal, ki je bil sicer tudi sam ujetnik v taborišču Mauthausen, osvobodile pa so ga ameriške sile maja 1945, je nekoč dejal; "Ko se bo ocenjevalo zgodovino, hočem, da ljudje vedo, da nacisti milijonov ljudi niso pobili nekaznovano".

Žalna slovesnost bo jutri na dunajskem osrednjem pokopališču, nato pa bodo njegove posmrtne ostanke prepeljali v Izrael. Tam bosta žalna slovesnost in pogreb v petek.

Ker je bil Wiesenthal tudi častni meščan Dunaja, bodo na dunajski mestni hiši v njegov spomin razobesili črne zastave.

Zakonca Wiesenthal izgubila 89 svojcev

Wiesenthal se je rodil 31. decembra 1908 v kraju Bučač v Galiciji v sedanji Ukrajini. Po šolanju v Lvovu, na Dunaju in Bučaču je v Pragi študiral arhitekturo. Študij je sklenil leta 1931. Zatem je v Ukrajini deloval kot gradbeni inženir, nato pa so ga leta 1941 zajeli nemški vojaki. Skupaj z ženo Cylo sta v nacističnih taboriščih izgubila 89 svojcev.

Judovska skupnost Slovenije: Wiesenthal je bil vest človeštva

Simon Wiesenthal je bil vest človeštva, je ob njegovi smrti povedal predsednik Judovske skupnosti Slovenije Andrej Kožar Beck. Wiesenthal je bil po Beckovem mnenju Don Kihot, ki se je boril proti zlu, proti ljudem, ki so vzpostavili sistem za ubijanje določenega naroda.

Številni zločinci so bili po drugi svetovni vojni na svobodi, Wiesenhtal pa je bil eden redkih, ki se je boril proti temu, je še poudaril Beck. V sleherni državi, v sleherni šoli, bi bilo potrebno ljudi učiti več o holokavstu, saj smo se o njem še premalo naučili, je dodal predsednik Judovske skupnosti Slovenije.

Rupel izrazil spoštovanje Simonu Wiesenthalu

Predsedujoči Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je izrazil spoštovanje Simonu Wiesenthalu. "Simon Wiesenthal je postal vest in glas vseh preganjanih, izgnanih in ubitih na sredini 20. stoletja", je Rupel zapisal v izjavi.

"Njegov neutruden boj, da je roka pravice dosegla več kot 1000 ljudi nacističnega režima, ki so bili v veliki meri odgovorni za najbolj uničujočo vojno v zgodovini človeštva, v kateri so bili zaradi etnične pripadnosti ali veroizpovedi usmrčeni milijoni ljudi, bo ostal večen opomin prihodnjim generacijam," je zapisal Rupel.

"Njegova prizadevanja so nas prisilila, da premagamo brezbrižnost in otopelost. Naučil nas je, da ne smemo pozabiti gnusnih zločinov iz preteklosti, temveč se moramo z njimi soočiti na odkrit in pravičen način, saj lahko le tako lahko človeštvo stori korak naprej," je še dodal.