
Naročite se
|Prijavite se
V Severni Koreji žalujejo, saj je umrl Kim Jong Nam. Imel je številne funkcije, med drugim je bil predsednik predsedstva Vrhovnega ljudskega zbora (1998–2019), s čimer je bil vrhovni vodja Severne Koreje, čeprav je jasno, da imajo glavno besedo v družinskem klanu Kim. Po poročanju severnokorejske centralne tiskovne agencije (KCNA) je umrl 3. novembra zaradi odpovedi več organov, star je bil 97 let. Zanj so organizirali državni pogreb.
Pomembno vlogo je imel že v času ustanovitelja države Kim Il Sunga, nato v času njegovega sina Kim Džong Ila in zatem še pod vladanjem vnuka Kim Džong Una, čeprav ni bil v sorodu z družino.
Začel je kot nizko rangirani uradnik, se povzpel do zunanjega ministra in nato skoraj ves čas vladavine Kim Džong Ila opravljal funkcijo predsednika Vrhovne ljudske skupščine. Čeprav je resnična oblast ostala v rokah družine Kim, je Kim Jong Nam na mednarodnem odru pogostokrat predstavljal obraz Severne Koreje, čeprav je bilo jasno, da doma v resnici nima glavne besede.

Kim Jong Nam se je pred tem srečal še z dvema drugima nekdanjima južnokorejskima predsednikoma: Kim Dae Džungom leta 2000 in Roh Mu Hjunom leta 2007 – obakrat na medkorejskih vrhih. Po njegovi smrti so se oglasili tudi v Južni Koreji. Tako je južnokorejski minister za združitev Čung Dong Jang izrazil sožalje in dejal, da je imel s Kim Jong Namom »smiselne pogovore o miru na Korejskem polotoku«.
Podrobnejšo oceno delovanja Kim Jong Nama je za BBC podal nekdanji severnokorejski diplomat Thae Jong Ho, ki sicer zdaj biva v Južni Koreji. »Nikoli ni izrazil svojega mnenja ... Ni imel bližnjih zaveznikov ali sovražnikov. Nikoli ni pokazal nobene ustvarjalnosti. Niti ni nikoli predstavil nobene nove politike. Le ponavljal je, kar so že povedali v družini Kim,« je razlagal. »Kim Jong Nam je popoln prototip, kako dolgo preživeti v Severni Koreji.«
Očitno se mu je takšen pristop obrestoval, saj nikoli ni bil degradiran, čeprav je deloval skozi tri generacije klana Kim. Cenili so njegovo zvestobo in tudi poznavanje mednarodne politike. Njegova dolgoživost je bila redka, saj so odstranili številne druge uradnike, poslali so jih, denimo, v delovna taborišča, marsikoga pa so kar ubili, če so sumili, da je ravnal v nasprotju z državno politiko.
Komentarji