Umrla je »mati Srebrenice«: Meni je bilo sojeno, ko so ubili moje otroke
V pokolu julija 1995, ko so srbske sile pomorile okoli 8000 bošnjaških moških, je izgubila 44-letnega moža ter dva sinova.
Odpri galerijo
Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije je najhujši pokol v Evropi po drugi svetovni vojni označilo za genocid. FOTO: Reuters
Sarajevo – V sarajevskem kliničnem centru je v nedeljo zvečer preminila ena najvidnejših bork za pravice žrtev genocida v Srebrenici leta 1995 in predsednica združenja Matere Srebrenice Hatidža Mehmedović, sta sporočili njena družina in Islamska skupnost v Srebrenici. Po dolgotrajnem boju s hudo boleznijo je umrla v 66. letu starosti.
Mehmedovićeva je v pokolu julija 1995, ko so srbske sile v Srebrenici, ki je bila med vojno v BiH varovano območje Združenih narodov, pomorile okoli 8000 bošnjaških moških, izgubila 44-letnega moža ter dva sinova, stara 18 in 25 let. Leta 2003 se je vrnila v Srebrenico in začela boj za dokazovanje resnice o storjenih zločinih in kaznovanju odgovornih.
»Meni je bilo sojeno, ko so bili moji otroci ubiti. Če bi se moja duša lahko odprla, bi z žalostjo prekrila ves svet,« je preminula dejala v intervjuju leta 2016.
Na novico o njeni smrti so se odzvali številni podporniki in humanitarne organizacije.
»Ona je simbol srebrniške matere in naša ljubljena junakinja,« je na twitterju zapisal nekdanji načelnik občine Srebrenica Ćamil Duraković.
»Hatidža je bila izjemna ženska,« je v izjavi sporočila britanska humanitarna organizacija Remembering Srebrenica. Organizacija je še dodala, da se je preminula dolga leta borila, da bi izvedela resnico o usodi svoje družine, a se kljub temu ni vdala sovraštvu in ni nikoli iskala maščevanja.
Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije je najhujši pokol v Evropi po drugi svetovni vojni označilo za genocid.
Mehmedovićeva je v pokolu julija 1995, ko so srbske sile v Srebrenici, ki je bila med vojno v BiH varovano območje Združenih narodov, pomorile okoli 8000 bošnjaških moških, izgubila 44-letnega moža ter dva sinova, stara 18 in 25 let. Leta 2003 se je vrnila v Srebrenico in začela boj za dokazovanje resnice o storjenih zločinih in kaznovanju odgovornih.
»Meni je bilo sojeno, ko so bili moji otroci ubiti. Če bi se moja duša lahko odprla, bi z žalostjo prekrila ves svet,« je preminula dejala v intervjuju leta 2016.
Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije je najhujši pokol v Evropi po drugi svetovni vojni označilo za genocid. FOTO: Reuters
Na novico o njeni smrti so se odzvali številni podporniki in humanitarne organizacije.
»Ona je simbol srebrniške matere in naša ljubljena junakinja,« je na twitterju zapisal nekdanji načelnik občine Srebrenica Ćamil Duraković.
»Hatidža je bila izjemna ženska,« je v izjavi sporočila britanska humanitarna organizacija Remembering Srebrenica. Organizacija je še dodala, da se je preminula dolga leta borila, da bi izvedela resnico o usodi svoje družine, a se kljub temu ni vdala sovraštvu in ni nikoli iskala maščevanja.
Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije je najhujši pokol v Evropi po drugi svetovni vojni označilo za genocid.
