Umrla je vrhovna sodnica, zagovornica enakosti Ruth Bader Ginsburg
Ruth Bader Ginsburg je kot vrhovna sodnica službovala 27 let. Imenovanje njenega naslednika utegne dodatno naelektriti politično ozračje v ZDA.
Odpri galerijo
Ruth Bader Ginsburg je veljala za veliko zagovornico tako imenovanih liberalnih vrednot. FOTO: Andrew Kelly/Reuters
Zaradi zapletov ob raku na trebušni slinavki je včeraj umrla 87-letna liberalna vrhovna sodnica ZDA Ruth Bader Ginsburg. Ruth Ginsburg je po Reutersovih navedbah kot vrhovna sodnica službovala 27 let, v času mandata pa si je, enako kot pred nastopom funkcije, prizadevala za enakost spolov, vključno s pravico do izbire za splav, za pravice istospolno usmerjenih in druge tako imenovane liberalne vrednote.
Ruth Bader Ginsburg je leta 1993 za vrhovno sodnico imenoval takratni ameriški predsednik Bill Clinton. Za Sandro Day O’Connor je postala druga vrhovna sodnica v ZDA.
»Nacija je izgubila pravnico zgodovinske veličine. Na vrhovnem sodišču smo izgubili drago kolegico. Danes žalujemo, ampak v prepričanju, da se bodo prihodnje generacije spominjale Ruth Bader Ginsburg tako, kot smo jo poznali mi – neutrudno in odločno zagovornico pravic,« je sporočil predsednik vrhovnega sodišča John Roberts.
Smrt ugledne vrhovne sodnice utegne dodatno poslabšati politično ozračje v ZDA, če bodo republikanci tik pred volitvami skušali pohiteti z imenovanjem njenega naslednika, ki bo konservativen, in si na ta način zagotoviti prevlado s šestimi vrhovnimi sodniki (vseh vrhovnih sodnikov je devet).
Spomnimo, vodja senatne večine, republikanec Mitch McConnell je leta 2016 po smrti konservativnega sodnika Antonina Scalie blokiral potrjevanje Merricka Garlanda, ki ga je na položaj vrhovnega sodnika imenoval predsednik ZDA Barack Obama. McConnell je potezo utemeljil s tem, da je potrebno počakati na volitve. Nasprotno je po novici o smrti Ruth Ginsburg nemudoma napovedal, da bodo še pred volitvami glasovali o njenem nasledniku, ki ga bo predlagal republikanski predsednik Donald Trump.
Ruth Bader Ginsburg je leta 1993 za vrhovno sodnico imenoval takratni ameriški predsednik Bill Clinton. Za Sandro Day O’Connor je postala druga vrhovna sodnica v ZDA.
»Nacija je izgubila pravnico zgodovinske veličine. Na vrhovnem sodišču smo izgubili drago kolegico. Danes žalujemo, ampak v prepričanju, da se bodo prihodnje generacije spominjale Ruth Bader Ginsburg tako, kot smo jo poznali mi – neutrudno in odločno zagovornico pravic,« je sporočil predsednik vrhovnega sodišča John Roberts.
Ruth Bader Ginsburg. FOTO: Mario Anzuoni/Reuters
Smrt ugledne vrhovne sodnice utegne dodatno poslabšati politično ozračje v ZDA, če bodo republikanci tik pred volitvami skušali pohiteti z imenovanjem njenega naslednika, ki bo konservativen, in si na ta način zagotoviti prevlado s šestimi vrhovnimi sodniki (vseh vrhovnih sodnikov je devet).
Spomnimo, vodja senatne večine, republikanec Mitch McConnell je leta 2016 po smrti konservativnega sodnika Antonina Scalie blokiral potrjevanje Merricka Garlanda, ki ga je na položaj vrhovnega sodnika imenoval predsednik ZDA Barack Obama. McConnell je potezo utemeljil s tem, da je potrebno počakati na volitve. Nasprotno je po novici o smrti Ruth Ginsburg nemudoma napovedal, da bodo še pred volitvami glasovali o njenem nasledniku, ki ga bo predlagal republikanski predsednik Donald Trump.
